한국   대만   중국   일본 
Vladimir Putin - Wikipedija, prosta enciklopedija
Wikipedija

Vladimir Putin

ruski politik in dr?avnik

Vladimir Vladimirovi? Putin [vladimir vladimirovi? putin] ( rusko Влади?мир Влади?мирович Пу?тин ) izgovorjava  ( pomo? · info ) , ruski politik in dr?avnik , * 7. oktober 1952 , Leningrad , Sovjetska zveza .

Vladimir Putin
Владимир Путин
Владимир Путин
Portret
Predsednik Ruske federacije
Trenutni nosilec naziva
Za?etek delovanja
7. maja 2012
Predhodnik Dimitrij Medvedjev
Na polo?aju
7. maj 2000?? 7. maj 2008
Predhodnik Boris Jelcin
Naslednik Dimitrij Medvedjev
Predsednik vlade Rusije
Na polo?aju
8. maj 2008?? 7. maj 2012
Predsednik Dimitrij Medvedjev
Predhodnik Dimitrij Medvedjev
Naslednik Igor ?uvalov
Na polo?aju
9. avgust 1999?? 7. maj 2000
Predsednik Boris Jelcin
Predhodnik Sergej Stepa?in
Naslednik Mihail Kasjanov
Osebni podatki
Rojstvo Vladimir Vladimirovi? Putin
( 1952-10-07 ) 7. oktober 1952 (71 ?let)
Sankt Peterburg , Sovjetska zveza [1] [2] [3]
Narodnost Rusija Rus
Politi?na stranka Zdru?ena Rusija
Zakonci Ljudmila Putina
1983 - 2014
Otroci Marija
Jekaterina
Poklic politik
Verska opredelitev
pravoslavna
Podpis
Spletna stran putin.kremlin.ru
eng.putin.kremlin.ru

Putin je diplomiral na leningrajski pravni fakulteti leta 1975, istega leta je bil rekrutiran v KGB . Do leta 1990 je slu?boval v Vzhodni Nem?iji . Tajno slu?bo je zapustil leta 1991. Od leta 1991 do leta 1996 je v mestni hi?i mesta Leningrad vodil komite za zunanje zveze. V letih od 1994 do 1996 je bil tudi prvi namestnik leningrajskega ?upana. V tem ?asu se ga je prijel vzdevek ≫siva eminenca≪. Kasneje se je leta 1996 preselil v Moskvo, da bi se pridru?il administraciji predsednika Borisa Jelcina. Od julija 1998 do avgusta 1999 je bil vodja FSB (agencije, ki je nasledila KGB) in sekretar Varnostnega sveta, preden je bil avgusta 1999 imenovan za predsednika vlade. Po odstopu Jelcina je Putin postal vr?ilec dol?nosti, manj kot ?tiri mesece kasneje pa je bil dokon?no izvoljen na svoj prvi predsedni?ki mandat in je bil ponovno izvoljen leta 2004. Ker je bil takrat ustavno omejen na dva zaporedna mandata kot predsednik, se je Putin odlo?il, da bo med letoma 2008 in 2012 ponovno postal premier, leta 2012 pa je bil ponovno izvoljen za predsednika in spet leta 2018. Aprila 2021 je po referendumu podpisal zakonodajno spremembo, ki bi mu omogo?ila, da se ?e dvakrat poteguje za ponovne volitve, s ?imer bi lahko podalj?ala predsedovanje na leto 2036. [4] [5] Na ruskih predsedni?kih volitvah 2024 je bil z 87,97?odstotki izvoljen ?e za en mandat. [6]

V njegovem prvem predsedni?kem mandatu je rusko gospodarstvo raslo osem let zapored, pri ?emer se je BDP meril s kupno mo?jo za 72?%, realni dohodki so se pove?ali za faktor 2,5, realne pla?e so se ve? kot potrojile; brezposelnost in rev??ina sta se ve? kot prepolovila, samozadovoljno ?ivljenje Rusov se je mo?no pove?alo. Rast je bila posledica petkratnega zvi?anja cen nafte in plina, ki predstavlja ve?ino ruskega izvoza, okrevanja po postkomunisti?ni depresiji in finan?nih krizah, pove?anja tujih nalo?b ter preudarne gospodarske in fiskalne politike. [7] [8] [9] Od leta 2008 do 2012 je bil pod vodstvom Dmitrija Medvedeva in je nadzoroval obse?no voja?ko reformo in reformo policije. Leta 2012 se je Putin potegoval za tretji mandat predsednika in zmagal s skoraj 64?% glasov, domnevno s pomo?jo volilne goljufije. [10] [11] [12] Zni?anje cen nafte skupaj z mednarodnimi sankcijami, uvedenimi v za?etku leta 2014 po ruski priklju?itvi Krima in vojni v Donbasu , je leta 2015 povzro?ilo zmanj?anje BDP za 3,7?%, ?eprav se je rusko gospodarstvo leta 2016 okrepilo z 0,3 odstotno rastjo BDP, recesije pa je bilo uradno konec. [13] Putinov razvoj je vklju?eval gradnjo cevovodov , obnovo satelitskega navigacijskega sistema GLONASS in izgradnjo infrastrukture za mednarodne dogodke, kot so Zimske olimpijske igre 2014 v So?iju . Putin je na volitvah 2018 prejel 76?% glasov in bil ponovno izvoljen za ?estletni mandat, ki se bo kon?al leta 2024. Leta 2022 je Putin spro?il rusko invazijo na Ukrajino (?e traja), zaradi katere sta Rusija in tudi Putin sam bila mo?no sankcionirana. Zaradi domnevnega vojnega zlo?ina deportacij ukrajinskih otrok je Mednarodno kazensko sodi??e razpisalo tiralico za aretacijo Putina.

?eprav je Rusija uradno demokrati?na dr?ava , kritiki Putinovega vodstva menijo, da se je dr?avna ureditev de facto preobrazila v avtoritarno diktaturo , [a] njegov sistem pa je bil poimenovan putinizem . Putinovo vladavino so zaznamovali endemi?na korupcija , zapiranje in zatiranje politi?nih nasprotnikov, ustrahovanje in zatiranje svobode medijev v Rusiji ter vpra?ljivost svobodnih in po?tenih volitev. [26] [27] [28] Putinova Rusija je dosegla slabe rezultate na indeksu zaznave korupcije Transparency International , Indeksu demokracije Economist Intelligence Unit in indeksu svoboda v svetu Freedom House . Putinova zunanja politika je Rusijo vse bolj vra?ala v antagonisti?no dr?o do Evrope in Zahoda.

Putin je lo?en in ima h?erki Marijo (rojena leta 1985) in Katarino (rojena leta 1986). [29] Teko?e govori nem?ki jezik in, kot pravi sam, ≫tudi malo angle?kega ≪, je mojster v borilnih ve??inah sambo in judo .

Mladost

uredi
 
 
Putinova star?a

Vladimir Vladimirovi? Putin se je rodil 7. oktobra 1952 v Leningradu (danes Sankt Peterburg, Rusija). [30] [31] Bil je najmlaj?i od treh otrok Vladimirja Spiridonovi?a Putina (1911?1999) in Marije Ivanovne Putine (rojena ?elomova; 1911?1998). Spiridon Putin, dedek Vladimirja Putina, je bil Leninov in Stalinov kuhar. [32] [33] Pred Putinovim rojstvom sta umrla dva brata, Viktor in Albert, rojena sredi tridesetih let. Albert je umrl v otro?tvu, Viktor pa zaradi davice med obleganjem Leningrada s strani sil nacisti?ne Nem?ije v drugi svetovni vojni . [34] Putinova mama je bila tovarni?ka delavka, njegov o?e pa je bil nabornik v Sovjetski vojni mornarici in slu?il v podmorni?kih enotah Baltske flote v tridesetih letih. [35] Na za?etku druge svetovne vojne je njegov o?e slu?il v uni?evalnem bataljonu NKVD. [36] [37] [38] Kasneje je bil preme??en v redno vojsko in bil leta 1942 hudo ranjen. [39] Putinovo babico po materini strani so leta 1941 ubili nem?ki okupatorji v regiji Tver, njegovi strici po materini strani pa so med drugo svetovno vojno izginili na vzhodni fronti. [40]

 
Petletni Vladimir s svojo mamo (1958)

1. septembra 1960 je Putin za?el obiskovati ?olo ?t. 193 na Baskovem pasu, blizu svojega doma. Bil je eden redkih v razredu (pribli?no 45 u?encev), ki ?e niso bili ?lani organizacije Mladi pionir . Pri 12 letih je za?el vaditi sambo in judo . [41] Putin je ?tudiral nem??ino na srednji ?oli 281 v Sankt Peterburgu in jo danes tudi teko?e govori. [42]

Putin je leta 1970 ?tudiral pravo na Leningradski dr?avni univerzi po imenu Andreja ?danova (danes Dr?avna univerza Sankt Peterburg ) in diplomiral leta 1975. [43] Pridru?iti se je moral Komunisti?ni partiji Sovjetske zveze in ostati njen ?lan, dokler ni prenehala obstajati (avgusta 1991 je bila prepovedana). [44] Putin je spoznal Anatolija Sob?aka, docenta, ki je pou?eval poslovno pravo in kasneje postal soavtor ruske ustave in korupcijskih shem, preganjanih v Franciji . [45]

Kariera v KGB

uredi

Leta 1975 se je Putin pridru?il KGB in se usposabljal v 401. ?oli KGB v Ohti v Leningradu (danes Sankt Peterburg). [46] [47] Po usposabljanju je delal v Drugem glavnem direktoratu (protiobve??evalna slu?ba), nato pa je bil preme??en v I. glavni direktorat, kjer je spremljal tujce in konzularne uradnike v Leningradu.[21][38][39] Septembra 1984 je bil poslan v Moskvo na nadaljnje usposabljanje na In?titutu Rde?ega transparenta Jurija Andropova. Od leta 1985 do 1990 je slu?boval v Dresdnu v Vzhodni Nem?iji , pri ?emer je kot prevajalec uporabljal spremenjeno identiteto. To obdobje v njegovi karieri je nejasno in kontroverzno.

 
Putin v uniformi KGB

Masha Gessen , ruska-ameri?anka in avtorica biografije o Putinu, trdi, da so "Putin in njegovi kolegi bili omejeni predvsem na zbiranje izrezkov iz medijev, s ?imer so prispevali h goram neuporabnih informacij, ki jih proizvaja KGB". Putinovo delo sta omalova?evala tudi nekdanji vodja Stasija Markus Wolf in Putinov nekdanji kolega iz KGB-ja Vladimir Usolcev . Po mnenju novinarke Catherine Belton je bilo to omalova?evanje pravzaprav krinka za Putinovo vpletenost v koordinacijo KGB in podporo teroristi?ni frakciji Rde?e armade , katere ?lani so se ob podpori Stasija pogosto skrivali v Vzhodni Nem?iji , Dresden pa je imel prednost kot ≫obrobno≪?mesto z nizko prisotnostjo zahodnih obve??evalnih slu?b. Po navedbah anonimnega vira, nekdanjega pripadnika RAF, so skrajne?i na enem od teh sre?anj v Dresdnu Putinu predstavili seznam oro?ja, ki je bilo kasneje dostavljeno RAF v Zahodni Nem?iji. Klaus Zuchold , ki je trdil, da ga je rekrutiral Putin, je dejal, da je slednji obdeloval tudi neonacista Rainerja Sonntaga in posku?al zaposliti avtorja ?tudije o strupih . [48]

Po Putinovi uradni biografiji je med padcem Berlinskega zidu shranil dokumente Sovjetskega kulturnega centra (Hi?a prijateljstva) in vile KGB v Dresdnu, da bi prepre?il demonstrantom, vklju?no z agenti KGB in Stasi, da bi jih pridobili in uni?ili. Nato je menda v nekaj urah za?gal le kartoteke KGB, vendar je za nem?ke oblasti re?il arhiv Sovjetskega kulturnega centra. ?tevilni dokumenti vile KGB so bili poslani v Moskvo. [49]

Po razpadu komunisti?ne vlade v Vzhodni Nem?iji naj bi Putin odstopil iz aktivne slu?be KGB zaradi sumov, ki so se pojavili glede njegove zvestobe med demonstracijami v Dresdnu in prej, ?eprav sta KGB in sovjetska vojska ?e vedno delovala v Nem?iji , in se v za?etku leta 1990 vrnil v Leningrad , kjer je pribli?no tri mesece delal na oddelku za mednarodne zadeve Leningrajske dr?avne univerze, poro?al je prorektorju Juriju Mol?anovu . Tam je iskal nove rekrute KGB, opazoval ?tudentsko skupino in obnovil prijateljstvo s svojim nekdanjim profesorjem Anatolijem Sob?akom , ki je kmalu postal ?upan Leningrada.[47] Putin trdi, da je odstopil v ?inu podpolkovnika 20. avgusta 1991, na drugi dan poskusa sovjetskega dr?avnega udara leta 1991 proti sovjetskemu predsedniku Mihailu Gorba?ovu . Putin je dejal: "Takoj, ko se je dr?avni udar za?el, sem se odlo?il, na kateri strani sem" , ?eprav je tudi opozoril, da je bila izbira te?ka, ker je najbolj?i del svojega ?ivljenja pre?ivel z "organi". [50]

Leta 1999 je Putin komunizem opisal kot ≫slepo ulico, dale? stran od glavnega toka civilizacije ≪. [51]

Politika

uredi

1990?1996: V administraciji Sankt Peterburga

uredi

Maja 1990 je bil Putin imenovan za svetovalca za mednarodne zadeve ?upana Leningrada Anatolija Sob?aka . Leta 2017 je v intervjuju z Oliverjem Stoneom dejal, da je leta 1991 po dr?avnem udaru proti Mihailu Gorba?ovu odstopil iz KGB, saj se ni strinjal s tem, kar se je zgodilo, in ni ?elel biti del obve??evalnih slu?b v novi administraciji. [52] Glede na Putinove izjave v letih 2018 in 2021 se domneva, da je morda delal kot zasebni taksist, da bi dodatno zaslu?il, ali pa je razmi?ljal o takem delu. [53] [54]

28. junija 1991 je postal vodja odbora za zunanje odnose pri ?upanu , zadol?en za spodbujanje mednarodnih odnosov in tujih investicij ter registracijo poslovnih podvigov. V enem letu je Putina preiskoval mestni zakonodajni svet, ki ga je vodila Marina Salje. Ugotovljeno je bilo, da je podcenjeval cene in dovolil izvoz kovin v vrednosti 93 milijonov dolarjev v zameno za tujo prehransko pomo?, ki pa nikoli ni prispela. [55] Kljub priporo?ilu preiskovalcev, naj Putina odpustijo, je ostal vodja odbora za zunanje odnose do leta 1996. [56] [57] Od leta 1994 do 1996 je opravljal ?tevilne druge politi?ne in vladne polo?aje v Sankt Peterburgu . [58]

Marca 1994 je bil Putin imenovan za prvega namestnika predsednika vlade Sankt Peterburga. Maja 1995 je v Sankt Peterburgu organiziral podru?nico provladne politi?ne stranke Na? dom ? Rusija , liberalne stranke oblasti, ki jo je ustanovil premier Viktor ?ernomirdin . Leta 1995 je vodil volilno kampanjo za to stranko, od leta 1995 do junija 1997 pa je bil vodja njene podru?nice v Sankt Peterburgu. [58]

1999: Predsednik vlade

uredi

9. avgusta 1999 je bil Putin imenovan za enega od treh podpredsednikov vlade, kasneje istega dne pa ga je predsednik Jelcin imenoval za vr?ilca ??dol?nosti predsednika vlade Ruske federacij e. Jelcin je tudi napovedal, da ?eli videti Putina kot svojega naslednika. ?e istega dne je Putin izrazil strinjanje za predsedni?ko kandidaturo. [59]

Dr?avna duma je 16. avgusta potrdila njegovo imenovanje za predsednika vlade s 233 glasovi za (84 proti, 17 vzdr?anih), s ?imer je postal peti predsednik ruske vlade v manj kot osemnajstih mesecih. Ob njegovem imenovanju je malokdo pri?akoval, da bo Putin, ?ir?i javnosti tako reko? neznan, zdr?al dlje kot njegovi predhodniki. Sprva je veljal za Jelcinu zvestega; tako kot drugi predsedniki vlad Borisa Jelcina tudi Putin ministrov ni izbiral sam, njegovo vlado je dolo?ila predsedni?ka administracija.

Glavni Jelcinovi nasprotniki in morebitni nasledniki so se ?e zavzemali za zamenjavo bolnega predsednika in so se mo?no borili, da bi prepre?ili, da bi Putin postal potencialni naslednik. Po ruskih bombnih napadih na stanovanja in invaziji mud?ahedinov v Dagestan , vklju?no z nekdanjimi agenti KGB , s sede?em v ?e?enski republiki I?keriji, sta se Putinova podoba zakona in reda in nepopustljiv pristop k drugi ?e?enski vojni kmalu zdru?ila, da sta dvignila njegovo priljubljenost in omogo?ila da bo prehitel svoje tekmece.

 
Putin in Jelcin, ko je slednji naznanil svoj odstop. (31. december 1999)

?eprav ni formalno povezan z nobeno stranko, je Putin obljubil svojo podporo novoustanovljeni Stranki enotnosti, ki je na volitvah v dumo decembra 1999 osvojila drugi najve?ji odstotek glasov (23,3?%), nato pa je podprla Putina.

1999?2000: V. d. predsednika

uredi

31. decembra 1999 je Boris Jelcin nepri?akovano odstopil in Putin je v skladu z Ustavo Rusije postal vr?ilec dol?nosti predsednika Ruske federacije . Po prevzemu funkcije je od?el na predhodno na?rtovan obisk ruskih vojakov v ?e?eniji . Medtem, ko so se njegovi nasprotniki pripravljali na volitve junija 2000, so bile te zaradi Jelcinovega odstopa ?e 26. marca 2000; Putin je zmagal v prvem krogu s 53?% glasov. [60] [61]

 
Putin med predsedni?ko prisego (maj 2000)

2000?2004: Prvi mandat predsednika dr?ave

uredi

Inavguracija predsednika Putina je bila 7. maja 2000. Za predsednika vlade je imenoval ministra za finance Mihaila Kasjanova . [62]

Prvi ve?ji izziv za Putinovo priljubljenost se je zgodil avgusta 2000, ko so ga kritizirali zaradi domnevnega napa?nega ravnanja ob nesre?i podmornice Kursk . [63] Trajalo je namre? nekaj dni, da se je Putin vrnil z dopusta, in ?e nekaj dni, preden je obiskal kraj nesre?e. [63] Med letoma 2000 in 2004 se je Putin lotil obnove obubo?ane dr?ave , o?itno je zmagal v boju za oblast z ruskimi oligarhi in z njimi dosegel 'veliko kup?ijo'. Ta kup?ija je oligarhom omogo?ila, da obdr?ijo ve?ino svojih pooblastil v zameno za njihovo izrecno podporo Putinovi vladi in usklajevanje z njo. [64]

Oktobra 2002 se je zgodilo zajetje talcev v moskovskem gledali??u. Mnogi v ruskem tisku in mednarodnih medijih so opozarjali, da bi smrt 130 talcev v re?evalni akciji posebnih sil med krizo mo?no ?kodila priljubljenosti predsednika Putina. Toda kmalu po koncu obleganja je ruski predsednik u?ival rekordno javno odobravanje ? 83?% Rusov je izjavilo, da so zadovoljni s Putinom in njegovim ravnanjem. [65]

Leta 2003 je bil v ?e?eniji izveden referendum, na katerem je bila sprejeta nova ustava, ki razgla?a, da je Republika ?e?enija del Rusije; po drugi strani pa je regija pridobila dolo?eno avtonomijo. [66] ?e?enija se je postopoma stabilizirala z vzpostavitvijo parlamentarnih volitev in regionalne vlade. [67] V ?asu druge ?e?enske vojn e je Rusija mo?no zatrla ?e?ensko uporni?ko gibanje; vendar so se ob?asni napadi upornikov ?e naprej pojavljali po celotnem severnem Kavkazu . [68]

2004?2008: Drugi mandat predsednika dr?ave

uredi
 
Putin z Juni?irom Koizumijem , Jacquesom Chiracom , Gerhardom Schroderjem , Georgeom W. Bushem in drugimi dr?avnimi voditelji v Moskvi med parado ob dnevu zmage , 9. maja 2005. [69]

14. marca 2004 je bil Putin drugi? izvoljen za predsednika. Prejel je 71?% glasov. [70] Kmalu za tem, od 1. do 3. septembra 2004, je pri?lo do zajetja talcev v ?olah v Beslanu; umrlo je ve? kot 330 ljudi, od tega 186 otrok. [71]

Skoraj 10-letno obdobje pred vzponom Putina po razpadu sovjetske oblasti je bilo v Rusiji ?as preobratov. Putin je v govoru v Kremlju leta 2005 razpad Sovjetske zveze ozna?il za "Najve?jo geopoliti?no katastrofo dvajsetega stoletja." [72] Pojasnil je: "da je prav tako epidemija razpada oku?ila Rusijo samo." Socialna varnostna mre?a je izginila in pri?akovana ?ivljenjska doba se je v obdobju pred Putinovo vladavino skraj?ala.[95] Leta 2005 so se za?eli nacionalni prednostni projekti za izbolj?anje ruskega zdravstvenega varstva, izobra?evanja, stanovanj in kmetijstva.

Kazenski pregon takrat najbogatej?ega ?loveka v Rusiji, predsednika naftne in plinske dru?be Yukos Mihaila Hodorkovskeg a, zaradi goljufije in dav?ne utaje je mednarodni tisk videl kot ma??evanje za donacije Hodorkovskega tako liberalnim kot komunisti?nim nasprotnikom Kremlja. [73] Hodorkovskega so aretirali, Yukos je bil v ste?aju, premo?enje dru?be pa je bilo prodano po ni?ji tr?ni vrednosti, najve?ji dele? pa je pridobila dr?avna dru?ba Rosneft . Usoda Yukosa je bila videti kot znak ?ir?ega premika Rusije k sistemu dr?avnega kapitalizma . [74] To je bilo poudarjeno tudi julija 2014, ko je Stalno arbitra?no sodi??e v Haagu delni?arjem Yukosa dodelilo 50 milijard dolarjev od?kodnine. [75]

7. oktobra 2006 je bila Ana Politkovska , novinarka, ki je razkrila korupcijo v ruski vojski in njeno ravnanje v ?e?eniji , ustreljena v avli svoje stanovanjske hi?e, in sicer na Putinov rojstni dan. Smrt Politkovske je spro?ila mednarodne kritike z obto?bami, da Putin ni uspel za??ititi novih neodvisnih medijev v dr?avi. [76] Putin je sam dejal, da je njena smrt vladi povzro?ila ve? te?av kot njeno pisanje. [77]

Leta 2007 je opozicijska skupina Druga Rusija , ki sta jo vodila nekdanji ?ahovski prvak Garry Kasparov in vodja nacionalbolj?evcev Eduard Limonov, organizirala "Dissenters' Marches".

 
Putin, Bill Clinton , George H. W. Bush in Ljudmila Putina na dr?avni?kem pogrebu Borisa Jelcina .

[78] Po predhodnih opozorilih so demonstracije v ve? ruskih mestih doletele policijske akcije, kar je vodilo tudi v vme?avanje v gibanje protestnikov in aretacije kar 150 ljudi, ki so posku?ali prebiti policijske linije. [79]

12. septembra 2007 je Putin na zahtevo premierja Mihaila Fradkova razpustil vlado. Fradkov je komentiral, da naj bi predsedniku dal ≫svobodne roke≪?pred dr?avnozborskimi volitvami. Za novega predsednika vlade je bil imenovan Viktor Zubkov . [78] Decembra 2007 je Putinova strank Zdru?ena Rusija na pred?asnih volitvah dobila 64,24?% glasov. [80] Strankino zmago so mnogi videli kot znak mo?ne ljudske podpore takratnemu ruskemu vodstvu in njegovi politiki.

2008?2012: Drugi mandat predsednika vlade

uredi
 
Putin in Medvedjev, 2008

Putinu je ustava onemogo?ala tretji predsedni?ki mandat. Za njegovega naslednika je bil izvoljen prvi podpredsednik vlade Dimitrij Medvedjev . V operaciji zamenjave oblasti 8. maja 2008, le dan po predaji predsedovanja Medvedjevu, je bil Putin imenovan za predsednika ruske vlade , pri ?emer je ohranil svojo politi?no prevlado. [81]

Putin je dejal, da je bilo premagovanje posledic svetovne gospodarske krize eden od dveh glavnih dose?kov njegovega drugega premierskega mandata. Druga je bila stabilizacija ?tevila ruskega prebivalstva med letoma 2008 in 2011 po dolgem obdobju demografskega kolapsa, ki se je za?elo v 90. letih dvajsetega stoletja.

Na kongresu Zdru?ene Rusije v Moskvi 24. septembra 2011 je Medvedjev uradno predlagal, da Putin leta 2012 kandidira za predsednika dr?ave, kar je Putin sprejel. Glede na skoraj popolno prevlado Zdru?ene Rusije v ruski politiki so ?tevilni opazovalci menili, da je Putinu tretji mandat zagotovljen. Pri?akovati je tudi bilo, da bo Medvedjev na parlamentarnih volitvah decembra nastopil na volitvah Zdru?ene Rusije , s ciljem, da ob koncu predsedni?kega mandata postane premier. [82]

Po parlamentarnih volitvah 4. decembra 2011 je ve? deset tiso? Rusov sodelovalo v protestih proti domnevnim volilnim goljufijam, najve?jim protestom v Putinovem ?asu. Protestniki so kritizirali Putina in Zdru?eno Rusijo ter zahtevali razveljavitev volilnih rezultatov. [82] Ti protesti so spro?ili strah pred barvno revolucijo v dru?bi. [83] Putin naj bi med letoma 2005 in 2012 organiziral ?tevilne paravoja?ke skupine, zveste sebi in stranki Zdru?ena Rusija. [84]

2012?2018: Tretji predsedni?ki mandat

uredi
 
Barack Obama in Vladimir Putin na Irskem, sre?anje G8 2013

Medvedjev je 24. septembra 2011 med govorom na kongresu stranke Zdru?ena Rusija napovedal, da bo stranki priporo?il, da predlaga Putina za svojega predsedni?kega kandidata. Povedal je tudi, da se je s Putinom o tem ?e pogovarjal. Ta stik so mnogi v medijih poimenovali ≫Rokirovka≪, ruski izraz za ?ahovsko potezo?≫ castling ≪.

4. marca 2012 je Putin ?e v prvem krogu s 63,6?% glasov zmagal na predsedni?kih volitvah. Rezultati so bili dele?ni ve? dvomov o prirejanju volitev. Opozicijske skupine so Putina in stranko Zdru?ena Rusija obto?ile goljufije. Volitve so kritizirali mednarodni opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi zaradi postopkovnih nepravilnosti.

Protesti proti Putinu so potekali ?e med predsedni?ko kampanjo in tudi po njej. Najbolj razvpit protest je bil nastop Pussy Riot 21. februarja in kasnej?e sojenje.[134] Po ocenah se je 6. maja v Moskvi zbralo med 8.000 in 20.000 protestnikov, v spopadih s policijo pa je bilo ranjenih 80 ljudi in 450 aretiranih, ?e 120 aretiranih je bilo naslednji dan. Pri?lo je do nasprotnega protesta Putinovih privr?encev, ki je dosegel vrhunec z zbiranjem pribli?no 130.000 navija?ev na stadionu Lu?niki , najve?jem ruskem stadionu. Nekateri udele?enci so izjavili, da so za udele?bo prejeli pla?ilo, da so jih prisilili delodajalci ali pa so bili zavedeni v prepri?anje, da se bodo namesto tega udele?ili ljudskega praznika. Shod velja za najve?jega v podporo Putinu doslej.

Putinova predsedni?ka inavguracija je v Kremlju potekala 7. maja 2012. Prvi dan kot predsednik je Putin izdal 14 predsedni?kih odlokov, ki jih mediji v?asih imenujejo ≫majski odloki≪, vklju?no z dalj?im, ki navaja obse?ne cilje za rusko gospodarstvo . Drugi odloki so se nana?ali na izobra?evanje, stanovanja, usposabljanje kvalificirane delovne sile, odnose z Evropsko unijo , obrambno industrijo, medetni?ne odnose in druga podro?ja politike , ki jih obravnavajo Putinovi programi iz ?asa predsedni?ke kampanje .

V letih 2012 in 2013 sta Putin in stranka Zdru?ena Rusija podprla stro?jo zakonodajo proti skupnosti LGBT v Sankt Peterburgu , Arhangelsku in Novosibirsku ; Dr?avna duma je junija 2013 sprejela zakon, imenovan ruski zakon o homoseksualni propagandi, ki je proti "homoseksualni propagandi" (ki prepoveduje simbole, kot je mavri?na zastava , kot tudi objavljena dela, ki vsebujejo homoseksualno vsebino). V odgovor na mednarodno zaskrbljenost glede ruske zakonodaje je Putin prosil kritike, naj opozorijo, da je zakon "prepoved propagande pedofilije in homoseksualnosti ", in izjavil, da bi morali homoseksualni obiskovalci zimskih olimpijskih iger 2014 "pustiti otroke v miru", a je izjavo kasneje zanikal.

Junija 2013 se je Putin udele?il televizijskega shoda Vseruske ljudske fronte , kjer je bil izvoljen za vodjo gibanja, ki je bilo ustanovljeno leta 2011. Po mnenju novinarja Steva Rosenberga naj bi gibanje "ponovno povezalo Kremelj z ruskim ljudstvom" in nekega dne, ?e bo potrebno, nadomestilo vse bolj nepriljubljeno stranko Zdru?ena Rusija , ki trenutno podpira Putina.

 
Sre?anje Normandijske ?etverice , oktober 2014

Priklju?itev Krima

uredi

Leta 2014 je Rusija izvedla ve? voja?kih vpadov na ukrajinsko ozemlje. Po protestih Evromajdana in padcu ukrajinskega predsednika Viktorja Janukovi?a so ruski vojaki brez oznak prevzeli nadzor nad strate?kimi polo?aji in infrastrukturo na ukrajinskem polotoku Krim . Rusija je nato na Krimu in Sevastopolu izvedla referendum, na katerem so po uradnih rezultatih krimski prebivalci glasovali za pridru?itev k Ruski federaciji .

Intervencija v Siriji

uredi

Predsednik Putin je 30. septembra 2015 odobril rusko voja?ko posredovanje v sirski dr?avljanski vojni po uradni pro?nji sirske vlade za voja?ko pomo? proti uporni?kim in d?ihadisti?nim skupinam. [85]

Ruske voja?ke aktivnosti so vklju?evale zra?ne napade, napade z manevrirnimi raketami in uporabo svetovalcev na frontni ?rti ter ruskih posebnih sil proti militantnim skupinam, ki nasprotujejo sirski vladi, vklju?no s sirsko opozicijo ter Islamsko dr?avo Iraka in Levanta (ISIL), fronte al-Nusra ( Al Kaida v Levantu), Tahrir al-Sham , Ahrar al-Sham in osvajalno vojsko. [86] [87] Po Putinovi objavi 14. marca 2016, da je bila misija, ki jo je dolo?il za rusko vojsko v Siriji, "v veliki meri opravljena" in da je ukazal umik "glavnega dela" ruskih sil iz Sirije, [88] so ruske sile napotene v Sirijo je ?e naprej aktivno delovale v podporo sirski vladi. [89]

2018?2024: ?etrti predsedni?ki mandat

uredi

Putin je na ruskih predsedni?kih volitvah leta 2018 zmagal z ve? kot 76?% glasov. Njegov ?etrti mandat se je za?el 7. maja 2018 in je trajal do leta 2024. Prvi dan mandata je Putin Dmitrija Medvedjeva pozval k sestavi nove vlade. 15. maja 2018 je Putin sodeloval pri odprtju avtocestnega odseka Krimskega mostu . 18. maja 2018 podpisal odloke o sestavi nove vlade. 25. maja istega leta je sporo?il, da za predsednika leta 2024 ne bo kandidiral [ navedi vir ] , in to utemeljil z rusko ustavo. Kasneje je bila na referendumih potrjena nova ustava, ki je med drugim na novo opredelila predsedni?ko funkcijo. Putin se lahko po novi ustavi poteguje ?e za dva predsedni?ka mandata.


Invazija na Ukrajino

uredi
Ve? informacij: Ruska invazija na Ukrajino (2022)

Po prozahodni revoluciji dostojanstva v Ukrajini leta 2014 je Putin zasedel vzhodne regije dr?ave in si priklju?il Krim . Julija 2021 je Putin objavil esej z naslovom O zgodovinski enotnosti Rusov in Ukrajincev ( rusko : Об историческом единстве русских и украинцев; ukrajinsko : Про ?сторичну ?дн?сть рос?ян та укра?нц?в, latinizirano: Pro istorychnu yednist rosian ta ukraintsiv) , v katerem navaja, da bi morali Belorusi , Ukrajinci in Rusi biti v enem vseruskem narodu kot del ruskega sveta in so "eno ljudstvo", ki ga "sile, ki so vedno sku?ale spodkopati na?o enotnost", so ?elele "deliti in vladati". [90] Esej zanika obstoj Ukrajine kot neodvisne dr?ave. [91] [92]

Septembra 2021 je Ukrajina izvedla voja?ke vaje s silami zveze NATO . [93] Kremelj je opozoril, da bo Natova ?iritev voja?ke infrastrukture v Ukrajini za Putina prestop "rde?e ?rte". [94] [95] Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je zanikal obto?be, da se Rusija pripravlja na morebitno invazijo na Ukrajino. [96]

Putin je 30. novembra izjavil, da bi bila ?iritev Nata na Ukrajino, zlasti namestitev kakr?nih koli balisti?nih raket dolgega dosega, ki bi lahko udarile ruska mesta ali ameri?ke nacionalne sisteme protiraketne obrambe, podobne tistim v Romuniji in na Poljskem , pri Kremlju razumljene kot "rde?a ?rta". [97] [98] [99] Putin je ameri?kega predsednika Joeja Bidna prosil za pravna zagotovila, da se NATO ne bo ?iril proti vzhodu ali postavil "Oro?nih sistemov, ki nas ogro?ajo, v neposredni bli?ini ruskega ozemlja." ZDA in Nato sta zavrnila Putinove zahteve. [100] [101]

 
Rusko bombardiranje na obrobju Harkova, 1. marec

Kljub krepitvi ruske vojske so ruski uradniki ve? mesecev zanikali, da bi Rusija nameravala napasti Ukrajino. [102] [103] [104] [105] 12. novembra 2021 je Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov novinarjem dejal, da ≫Rusija nikomur ne grozi. Premikanje vojakov na na?em ozemlju ne bi smelo nikogar skrbeti.≪ [102] [103] 28. novembra 2021 je Peskov izjavil, da ≫Rusija nikoli ni na?rtovala, ne na?rtuje in ne bo na?rtovala napada na kogar koli . . . Rusija je miroljubna dr?ava, ki si ?eli dobrih odnosov s svojimi sosedami.≪ [102] Peskov je 12. decembra 2021 dejal, da se napetosti v zvezi z Ukrajino ≫ustvarjajo, da bi ?e bolj demonizirali Rusijo in jo prikazali kot potencialno agresorko≪. [102]

Pred invazijo so Putin in uradniki Kremlja spro?ili vrsto dolgotrajnih obto?b proti Ukrajini ter zahtev proti Ukrajini in NATU, da bi upravi?ili vojno. Putin je 9. decembra 2021 govoril o diskriminaciji rusko govore?ih zunaj Rusije: ≫Moram re?i, da je rusofobija prvi korak h genocidu . Vi in jaz vemo, kaj se dogaja v Donbasu. Vsekakor je zelo podobno genocidu.≪ [106] [107] 15. februarja 2022 je Putin novinarjem dejal: ≫To, kar se dogaja v Donbasu, je pravzaprav genocid.≪ [108] Tudi ruska vlada je obsodila ukrajinski jezikovni zakon. [109] [110] [111]

Med drugim pove?avnjem ruske vojske na meji je Rusija ZDA in NATU predlo?ila zahteve, ki so vklju?evale pravno zavezujo?o obljubo, da se Ukrajina ne bo pridru?ila NATU, ter zmanj?anje Natovih enot in voja?ke opreme, name??ene v Vzhodni Evropi. [112] Poleg tega je Rusija zagrozila z nedolo?enim voja?kim odgovorom, ?e bo NATO ?e naprej sledil ≫agresivni liniji≪. [113] Te zahteve so bile ve?inoma interpretirane kot neizvedljive. Nove ?lanice NATA so se pridru?ile, ker se je njihovo prebivalstvo na splo?no odlo?alo za varnost in gospodarske prilo?nosti, ki sta jih ponujala NATO in Evropska unija, ter se oddaljilo od Rusije. [114] Tudi zahteva po uradni pogodbi, ki bi Ukrajini prepre?evala vstop v NATO, je bila ocenjena kot neizvedljiva, ?eprav NATO ni pokazal nobene ?elje, da bi ugodil pro?njam Ukrajine za vstop. [115]

Po priznanju republik Doneck in Lugansk je Putin 21. februarja ukazal napotitev ruskih vojakov (vklju?no z mehaniziranimi silami) v Donbas, kar je Rusija poimenovala ≫mirovna misija≪. [116] [117] Ruska vojska je sporo?ila, da je ubila pet ukrajinskih ≫saboterjev≪, ki so pre?kali mejo z Rusijo, kar je ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba odlo?no zanikal. [118] Kasneje istega dne je ve? neodvisnih medijev potrdilo, da so ruske sile vstopile v Donbas. [119] [120] [121] [122] Intervencijo v Donbasu 21. februarja je Varnostni svet ZN na splo?no obsodil in je ni podprl. [123] Kenijski veleposlanik Martin Kimani je Putinovo potezo primerjal s kolonializmom in dejal: ≫Izkopati se moramo iz ?ari??a mrtvih imperijev na na?in, ki nas ne bo pahnil nazaj v nove oblike nadvlade in zatiranja.≪ [124]

V prvem intervjuju z zahodnim novinarjem s katerim se je Putin strinjal po spro?itvi invazije, [125] je ameri?kimu komentatorju Tuckerju Carlsonu februarja 2024 zopet predstavil svoje razloge za napad na Ukrajino. V intervjuju je trdil, da naj bi imela Rusija pravico do ozemlja Ukrajine zaradi razli?nih zgodovinskih dogodkov vse od razpada Kijevske Rusije v 13. stoletju naprej ter ponovil glavne to?ke iz svojih predhodnih esejev, v katerih je Ukrajini odrekal pravico do suverenosti ter zanikal obstoj naroda. Za vojno je krivil tudi ?irjenje zveze NATO kljub (neobstoje?im) [126] obljubam da se ta naj ne bi ?iril, dejstvo da Rusija Ukrajini nikoli ni pustila vstopiti v NATO (kar sicer ni pogoj za vstop) ter da naj bi bila Ukrajina polna neonacistov. Putin je trdil, da Rusija Ukrajine sploh ni napadla ampak se je le odzvala na gro?nje varnosti Rusije ter da naj bi vojno leta 2014 za?ela Ukrajina, ker se naj bi pripravljala na protinapad po ruski okupaciji Krima . Vojno v Donbasu , ki jo je spro?ila Rusija leta 2014, je ozna?il za civilno vojno ter trdil tudi, da je Poljska z nesodelovanjem prisilila nacisti?no Nem?ijo, da je za?ela drugo svetovno vojno . Putin je zatrdil, da Rusija ni dosegla svojih ciljev, saj ?e niso ≫denacificirali≪?Ukrajine. Intervju in Putinove trditve so v Ukrajini ter v zahodnih dr?avah spro?ile mnoge negativne odzive. Intervju je bil ozna?en za propagando in ?irjenje la?i. [127] [128] [129] [130] [131]

 
Vladimir Putin z Marijo Lvovo-Belovo , varuhinjo ?lovekovih pravic otrok v Rusiji in klju?no osebo pri deportacijah ukrajinskih otrok
Deportacije ukrajinskih otrok ter nalog za aretacijo Putina
uredi

Rusija je pod Putinom prisilno premestila tiso?e otrok, jim dodelila rusko dr?avljanstvo, jih prisilno posvojila ruskih dru?inam ter ustvarila ovire za njihovo vrnitev k svojim pravim star?em. [132] Organizacija zdru?enih narodov je dejala, da so te deportacije vojni zlo?in. [132] [133] Vladimir Putin je eksplicitno izjavil podporo deportacijam ter vzpostavil zakonodajo za njihovo izvedbo. [134] Star?i deportiranih otrok so bili aretirani, ubiti v ruski invaziji ali pa so bili iz razli?nih razlogov lo?eni med njo. [135] [136] [137] Deportirani so bili tudi otroci iz dr?avnih institucij na zasedenih obmo?jih ter otroci, ki so bili odpeljani na ≫poletne tabore≪?na ozemlju Rusije. [135] Otroci nekaterih star?ev so bili ugrabljeni med postopki v ruskih ≫filtracijskih≪?tabori??ih . [138] Deportirani otroci so bili podvr?eni rusifikaciji ter prevzgoji. [134] [137] [139] Nekaterim otrokom so spremenili imena in priimke, da bi ote?ili njihovo identifikacijo ter vrnitev. [140] [141] Ukrajina je trdila, da je do 26. maja 2022 bilo v Rusijo deportiranih ve? kot 238.000 otrok. [142] Ruske oblasti so sredi 2023 trdile, da so ≫evakuirale≪?preko 700.000 ukrajinskih otrok. [143] Deportacije je Svet Evrope aprila 2023 z 87 glasovi za, 1 proti ter 1 vzdr?an razglasil za dejanje genocida . [144]

17. marca 2023 je bila zaradi domnevnega vojnega zlo?ina deportacije ukrajinskih otrok za Putinom razpisana tiralica Mednarodnega kazenskega sodi??a (ICC). [145] Nalog za aretacijo je bil izdan tudi za Marijo Lvovo-Belovo , varuhinjo ?lovekovih pravic v Rusiji in klju?no osebo pri deportacijah otrok iz Ukrajine. [145] 123 dr?av ?lanic ICC je obvezanih Putina aretirati ter predati sodi??u, ?e stopi na njihovo ozemlje. [146]

Upor paravoja?ke skupine Wagner
uredi
 
Putin nagovarja rusko ljudstvo po uporu skupine Wagner , 24. junij 2023

23. junija 2023 se je ruska paravoja?ka organizacija Wagner uprla ruski vladi. Do upora je pri?lo sredi stopnjevanja napetosti med ruskim obrambnim ministrstvom Sergejem ?ojgujem in Jevgenijem Prigo?inom , vodjo Wagnerja. [147] Prigo?in je upor prikazal kot odgovor na domnevni napad ministrstva na njegove sile. [148] Zavrnil je vladno utemeljitev za invazijo na Ukrajino , okrivil obrambnega ministra ?ojguja za voja?ke pomanjkljivosti dr?ave in ga obto?il, da vodi vojno v korist ruskih oligarhov. [149] V televizijskem nagovoru 24. junija je ruski predsednik Vladimir Putin Wagnerjeva dejanja obsodil kot izdajo in obljubil, da bo upor zadu?il. [150]

Prigo?inove sile so prevzele nadzor nad Rostovom na Donu in poveljstvom Ju?nega voja?kega okro?ja ter v oklepni koloni napredovale proti Moskvi . [151] Po pogajanjih z beloruskim predsednikom Aleksandrom Luka?enkom je Prigo?in upor ustavil in se na ve?er 24. junija za?el umikati iz Rostova na Donu. [152] [153] [154] 23. avgusta 2023, natanko dva meseca po uporu, je Prigo?in skupaj z devetimi drugimi ljudmi umrl v letalski nesre?i, ko je poslovno letalo strmoglavilo v Tverski regiji , severno od Moskve. [155] Zahodne obve??evalne slu?be so poro?ale, da je strmoglavljenje najverjetneje povzro?ila eksplozija na krovu, in obstaja sum, da je bila vpletena ruska dr?ava. [156]

2024?: Peti predsedni?ki mandat

uredi

Predsedni?ke volitve v Rusiji so potekale od 15. do 17. marca 2024. Putin je ob 74?odstotni volilni udele?bi zmagal s 87?odstotno podporo, kar mu je zagotovilo peti mandat. Volilna podpora je bila najvi?ja v postsovjetski Rusiji. [157] Volitve so mnogi tuji poro?evalci opisali kot vnaprej dolo?ene navidezne volitve [158] ter jih zaradi pomanjkanja verodostojne opozicije kritizirali kot nepravi?ne. [159] Predsedni?ke volitve so potekale tudi na zasedenih obmo?jih Ukrajine, kjer so volitve potekale ob prisotnosti vojske, zato so tuji poro?evalci izvedbo volitev ozna?ili kot nesvobodno in prisilno. [160] Na volitvah ni bilo zunanjih opazovalcev mednarodnih organizacij. [161] Statisti?na analiza medijev Novaja gazeta Evropa in Meduza so pokazale ve?je anomalije, ki nakazujejo na verjetnost obse?nih volilnih poneverb. [162] [163]

Kmalu po volitvah se je zgodil napad na dvorano Krokus , v katerem je bilo ubitih 144 ljudi in 551 po?kodovanih.

7. maja 2024 je uradno zaprisegel svoj peti mandat. Vabilo na zaprisego so je zavrnila ve?ina evropskih dr?av in ZDA . [164]

Zasebno ?ivljenje

uredi

Dru?ina

uredi
 
Vladimir in Ljudmila pri polaganju cvetja ?rtvam napada 11. septembra 2001

28. julija 1983 se je Putin poro?il z Ljudmilo ?krebnevo, od leta 1985 do 1990 sta skupaj ?ivela v Vzhodni Nem?iji . Imata dve h?erki, Marijo Putino, rojeno 28. aprila 1985 v Leningradu, in Jekaterino Putino, rojeno 31. avgusta 1986 v Dresdnu , Vzhodna Nem?ija. [165]

Preiskava Proekt Media leta 2020 trdil, da ima Putin s Svetlano Krivonogih ?e eno h?er, Elizaveto, rojeno leta 2003. [166] [167]

Aprila 2008 je Moskovski dopisnik poro?al, da se je Putin lo?il z Ljudmilo in se poro?il z ritmi?no telovadko Alino Kabajevo. Zgodba je bila zanikana, [168] [169] prav tako sta se Putin in Ljudmila ?e naprej javno pojavljala kot zakonca, status njegovega odnosa s Kabajevo pa je postal tema ugibanj. [170] [171] [172] [173] V naslednjih letih so pogosto poro?ali, da imata Putin in Kabajeva skupaj ve? otrok, ?eprav so bila ta neutemeljena poro?anja zanikana. [174]

6. junija 2013 sta Putin in Ljudmila sporo?ila, da je njun zakon kon?an, 1. aprila 2014 pa je Kremelj potrdil, da je lo?itev dokon?na. [175] [176] [177] Leta 2015 naj bi Kabajeva rodila h?erko; Putin naj bi bil o?e. Leta 2019 naj bi Kabajeva Putinu rodila sinova dvoj?ka. [174] [171]

Putin ima dva vnuka, rojena v letih 2012 in 2017. [178] [179]

Njegov bratranec Igor Putin je bil direktor moskovske banke Master Bank in bil obto?en ?tevilnih ?kandalov o pranju denarja. [180] [181]

Hi?ni ljubljen?ki

uredi

Glavni ?lanek: Hi?ni ljubljen?ki Vladimirja Putina

Putin je od razli?nih voditeljev dr?av prejel pet psov: Konnija, Buffy, Jume, Vernija in Pa?o. Konni je poginil leta 2014. Ni znano, kaj se je zgodilo s prej?njima dvema pudljema dru?ine Putin, Tosjo in Rodeom. [182]

Vera

uredi

Putin pripada Ruski pravoslavni Cerkvi . Njegova mama je bila predana kr??anska vernica in obiskovala Rusko pravoslavno cerkev, medtem ko je bil njegov o?e ateist . [183] ?eprav njegova mama doma ni hranila ikon, je kljub takratnemu vladnemu preganjanju njene vere redno obiskovala cerkev. Mama je Vladimirja skrivaj krstila kot otroka in ga redno vodila na bogoslu?ja. [39] Po Putinovih besedah ??se je njegovo versko prebujanje za?elo po hudi prometni nesre?i, v kateri je bila udele?ena njegova ?ena leta 1993, in ?ivljenjsko nevarnem po?aru, ki je po?gal njihovo da?o avgusta 1996. [184]

Nagrade

uredi

Opombe

uredi
  1. ↑ Putinovo vodenje kot diktaturo ozna?ujejo ?tevilni analitiki, znanstveniki, raziskovalci in mednarodne organizacije (zlasti po letu 2022). [14] [15] [16] [17] [18] [19] [20] [21] [22] [23] [24] Parlament Sveta Evrope je Putinovo vladavino definiral kot diktaturo. [25]

Sklici

uredi
  1. ↑ https://www.thoughtco.com/when-was-st-petersburg-known-as-petrograd-and-leningrad-4072464
  2. ↑ https://web.archive.org/web/20100514164020/http://premier.gov.ru/eng/premier/biography.html
  3. ↑ http://www.rosbalt.ru/piter/2014/08/22/1306942.html
  4. ↑ ≫Putin signs law allowing him to serve 2 more terms as Russia's president≪ . www.cbsnews.com .
  5. ↑ ≫Putin ? already Russia's longest leader since Stalin ? signs law that may let him stay in power until 2036≪ . USA TODAY .
  6. ↑ ≫Putin s skoraj 90 odstotki glasov po pri?akovanjih prepri?ljivo zmagal na volitvah≪ . rtvslo.si . Pridobljeno 18. marca 2024 .
  7. ↑ ПОСТУПЛЕНИЕ ИНОСТРАННЫХ ИНВЕСТИЦИЙ ПО ТИПАМ Arhivirano 2022-02-13 na Wayback Machine . Rosstat
  8. ↑ Putin: Russia's Choice , (Routledge 2007), by Richard Sakwa, Chapter 9.
  9. ↑ Fragile Empire: How Russia Fell In and Out of Love with Vladimir Putin , Yale University Press (2013), by Ben Judah, page 17.
  10. ↑ "Zemljevid kr?itev na predsedni?kih volitvah v Ruski federaciji". Marec 2012.
  11. ↑ "Президентские выборы в России (2012)".
  12. ↑ Shuster, Simon. "In Russia, an Election Victory for Putin and Then a 'Paid Flash Mob'" Arhivirano 2019-06-26 na Wayback Machine ., Time (5 March 2012).
  13. ↑ ≫It's Official: Sanctioned Russia Now Recession Free≪ . Forbes . 3. april 2017.
  14. ↑ Plokhy, Serhii (16. maj 2023). The Russo-Ukrainian War: From the bestselling author of Chernobyl . Penguin Books . ISBN  978-1-80206-179-6 . Arhivirano iz spleti??a dne 30. oktobra 2023 . Pridobljeno 2. marca 2024 .
  15. ↑ Zavadskaya, Margarita (2023). ≫Russia: Nations in Transit 2023 Country Report≪ . Freedom House (v angle??ini) . Pridobljeno 25. marca 2024 . In Russia, national governance represents outright authoritarianism, dominated by widespread oppression and large-scale corruption among the top elites. The 2022 invasion of Ukraine has set the Russian regime on a further downward spiral, making it one of the most notorious personalist dictatorships in the world.
  16. ↑ Kovalev, Alexey (26. marec 2024). ≫Russia Is Returning to Its Totalitarian Past≪ . Foreign Policy (v ameri?ki angle??ini) . Pridobljeno 25. marca 2024 .
  17. ↑ Vitvitsky, Bohdan (24. maj 2022). ≫The Putin puzzle: Why is the Russian dictator so obsessed with Ukraine?≪ . Atlantic Council . Pridobljeno 14. junija 2022 .
  18. ↑ Pettypiece, Shannon (12. april 2022). ≫Biden suggests Putin is a 'dictator' who has committed 'genocide half a world away' ≪ . CNBC . Pridobljeno 14. junija 2022 .
  19. ↑ Guriev, Sergei (17. april 2022). ≫Putin's dictatorship is now based on fear rather than spin≪ . Financial Times . Pridobljeno 14. junija 2022 .
  20. ↑ ≫Путина уже можно считать диктатором? У оппозиции когда-нибудь были шансы его свергнуть? И появятся ли они в будущем? Обсуждаем с политологом Дэниелом Трейсманом (вместе с Сергеем Гуриевым он написал книгу о современных автократах)≪ . Meduza (v ru??ini) . Pridobljeno 9. maja 2024 .
  21. ↑ Motyl, Alexander J. (1. marec 2016). ≫Putin's Russia as a fascist political system≪ . Communist and Post-Communist Studies . str.?25?36. doi : 10.1016/j.postcomstud.2016.01.002 .
  22. ↑ Gomza, Ivan (2022). ≫The War in Ukraine: Putin's Inevitable Invasion≪ . Journal of Democracy . Zv.?33, ?t.?3. str.?23?30. ISSN  1086-3214 .
  23. ↑ ≫Путина уже можно считать диктатором? У оппозиции когда-нибудь были шансы его свергнуть? И появятся ли они в будущем? Обсуждаем с политологом Дэниелом Трейсманом (вместе с Сергеем Гуриевым он написал книгу о современных автократах)≪ . Arhivirano iz spleti??a dne 7. oktobra 2023 . Pridobljeno 28. oktobra 2023 .
  24. ↑ (rusko) Популяры вместо оптиматов. Оппозиция в России может быть только новой и левой. Vremya Novostei № 230 14 December 2007.
  25. ↑ ≫В ПАСЕ назвали Россию диктатурой ? DW ? 12.09.2023≪ . dw.com (v ru??ini) . Pridobljeno 9. maja 2024 .
  26. ↑ ≫Building an Authoritarian Polity≪ . Russian and east European government, politics and policy (v angle??ini). Cambridge University Press . Pridobljeno 8. marca 2022 .
  27. ↑ Reuter, Ora John (2017). The origins of dominant parties?: building authoritarian institutions in Post-Soviet Russia . New York, NY. ISBN  978-1-316-76164-9 . OCLC  1000054120 .
  28. ↑ Project Muse, Timothy; Project MUSE (2021). Weak strongman?: the limits of power in Putin's Russia . Princeton. ISBN  0-691-21698-3 . OCLC  1245329634 .
  29. ↑ Allen, Cooper (2. april 2014). ≫Putin divorce finalized, Kremlin says≪ . USA Today .
  30. ↑ Rosenberg, Matt (12. avgust 2016). ≫When Was St. Petersburg Known as Petrograd and Leningrad?≪ . About.com. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 5. februarja 2017 . Pridobljeno 16. septembra 2016 .
  31. ↑ ≫Prime Minister of the Russian Federation ? Biography≪ . 14. maj 2010. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 14. maja 2010 . Pridobljeno 31. julija 2015 .
  32. ↑ ≫Putin says grandfather cooked for Stalin and Lenin≪ . reuters.com . Reuters . Pridobljeno 30. januarja 2021 .
  33. ↑ Sebestyen, Victor (2018), Lenin the Dictator , London: Weidenfeld & Nicolson, str.?422, ISBN  978-1-4746-0105-4
  34. ↑ ≫At Event, a Rare Look at Putin's Life≪ . The New York Times . 27. januar 2012.
  35. ↑ https://flot.com/history/interesting/putinsenior.htm
  36. ↑ Vladimir Putin; Nataliya Gevorkyan; Natalya Timakova; Andrei Kolesnikov (2000). First Person . trans. Catherine A. Fitzpatrick. PublicAffairs . str.? 208 . ISBN  978-1-58648-018-9 .
  37. ↑ First Person An Astonishingly Frank Self-Portrait by Russia's President Vladimir Putin The New York Times , 2000.
  38. ↑ Putin's Obscure Path From KGB to Kremlin Arhivirano 4 March 2016 na Wayback Machine . Los Angeles Times , 19 March 2000.
  39. ↑ 39,0 39,1 ( Sakwa 2008 , str.?3)
  40. ↑ Sakwa, Richard. Putin Redux: Power and Contradiction in Contemporary Russia (2014), p. 2.
  41. ↑ ≫Prime Minister≪ . Russia.rin.ru . Pridobljeno 24. septembra 2011 .
  42. ↑ ≫In Tel Aviv, Putin's German Teacher Recalls 'Disciplined' Student≪ . Haaretz . 26. marec 2014. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 19. novembra 2015 . Pridobljeno 16. aprila 2016 .
  43. ↑ Hoffman, David (30. januar 2000). ≫Putin's Career Rooted in Russia's KGB≪ . The Washington Post .
  44. ↑ Владимир Путин. От Первого Лица . Chapter 6 Arhivirano 30 June 2009 na Wayback Machine .
  45. ↑ Pribylovsky, Vladimir (2010). ≫Valdimir Putin≪ (PDF) . Власть?2010 (60 биографий) (v ru??ini). Moscow: Panorama. str.?132?139. ISBN  978-5-94420-038-9 .
  46. ↑ Rosenberg, Matt (12. avgust 2016). ≫When Was St. Petersburg Known as Petrograd and Leningrad?≪ . About.com. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 5. februarja 2017 . Pridobljeno 16. septembra 2016 .
  47. ↑ ≫Vladimir Putin as a Spy Working Undercover from 1983≪ . 30. junij 1983 . Pridobljeno 8. aprila 2017 ? prek YouTube.
  48. ↑ Hoffman, David (30. januar 2000). ≫Putin's Career Rooted in Russia's KGB≪ . The Washington Post . Pridobljeno 23. maja 2021 .
  49. ↑ ≫Vladimir Putin, The Imperialist≪ . Time . 10. december 2014 . Pridobljeno 11. decembra 2014 .
  50. ↑ R. Sakwa Putin: Russia's Choice , p. 11.
  51. ↑ Nast, Conde (3. avgust 2014). ≫Watching the Eclipse≪ . The New Yorker (v ameri?ki angle??ini) . Pridobljeno 10. decembra 2021 .
  52. ↑ ≫The Putin Interviews | Documentary Series - Oliver Stone interviews Vladimir Putin | Official Series Site | SHOWTIME≪ . SHO.com (v ameri?ki angle??ini) . Pridobljeno 8. marca 2022 .
  53. ↑ ≫Vladimir Putin says he drove a taxi after fall of Soviet Union≪ . Deutsche Welle (v britanski angle??ini). 12. december 2021 . Pridobljeno 8. marca 2022 .
  54. ↑ ≫Vladimir Putin says he resorted to driving a taxi after fall of Soviet Union≪ . The Guardian (v angle??ini). 13. december 2021 . Pridobljeno 8. marca 2022 .
  55. ↑ ≫Uproar At Honor For Putin≪ . The St. Petersburg Times . 20. marec 2015. Arhivirano iz prvotnega dne 20. marca 2015 . Pridobljeno 8. marca 2022 . {{ navedi splet }} : Vzdr?evanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja ( povezava )
  56. ↑ ≫RUSNET?:: Putin's Name Surfaces in German Probe≪ . web.archive.org . 27. september 2007. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 27. septembra 2007 . Pridobljeno 8. marca 2022 .
  57. ↑ ≫Nick Paton Walsh on the rise of Putin≪ . the Guardian (v angle??ini). 29. februar 2004 . Pridobljeno 8. marca 2022 .
  58. ↑ 58,0 58,1 Владимир Путин: от ассистента Собчака до и.о. премьера (v ru??ini). GAZETA.RU. 9. avgust 1999 . Pridobljeno 23. maja 2021 .
  59. ↑ ≫Yeltsin redraws political map≪ . BBC News . Pridobljeno 8. marca 2022 .
  60. ↑ ≫Putin won 'rigged elections' ≪ . BBC News . Pridobljeno 8. marca 2022 .
  61. ↑ Wines, Michael (27. marec 2000). ≫ELECTION IN RUSSIA: THE OVERVIEW; Putin Wins Russia Vote in First Round, But His Majority Is Less Than Expected≪ . The New York Times (v ameri?ki angle??ini). ISSN  0362-4331 . Pridobljeno 8. marca 2022 .
  62. ↑ ≫Kasyanov appointed premier in Russia≪ . UPI (v angle??ini) . Pridobljeno 21. marca 2022 .
  63. ↑ 63,0 63,1 ≫Kasyanov appointed premier in Russia≪ . UPI (v angle??ini) . Pridobljeno 21. marca 2022 .
  64. ↑ Sakwa, Richard (2008). Putin?: Russia's choice (2.?izd.). London: Routledge. ISBN  978-0-203-93193-6 . OCLC  183404357 .
  65. ↑ ≫Moscow siege leaves dark memories≪ (v britanski angle??ini). 16. december 2002 . Pridobljeno 21. marca 2022 .
  66. ↑ ≫Chechnya profile≪ . BBC News (v britanski angle??ini). 17. januar 2018 . Pridobljeno 21. marca 2022 .
  67. ↑ ≫CHECHNYA: Renewed Catastrophe (Focus on Human Rights Violations)≪ . web.archive.org . 21. november 2006. Arhivirano iz prvotnega dne 21. novembra 2006 . Pridobljeno 21. marca 2022 . {{ navedi splet }} : Vzdr?evanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja ( povezava )
  68. ↑ ≫Russia≪ (v angle??ini). Central Intelligence Agency. 15. marec 2022. {{ navedi revijo }} : Sklic magazine potrebuje |magazine= ( pomo? )
  69. ↑ ≫Baltimore Sun - We are currently unavailable in your region≪ . www.tribpub.com . Pridobljeno 23. marca 2022 .
  70. ↑ Mydans, Seth (15. marec 2004). ≫As Expected, Putin Easily Wins a Second Term in Russia≪ . The New York Times (v ameri?ki angle??ini). ISSN  0362-4331 . Pridobljeno 23. marca 2022 .
  71. ↑ ≫Putin meets angry Beslan mothers≪ (v britanski angle??ini). 2. september 2005 . Pridobljeno 23. marca 2022 .
  72. ↑ ≫Putin deplores collapse of USSR≪ (v britanski angle??ini). 25. april 2005 . Pridobljeno 23. marca 2022 .
  73. ↑ Russia?: Russia president Vladimir Putin rule?: achievements, problems and future strategies . Washington, DC, USA: International Business Publications, USA. 2014. ISBN  978-1-4330-6774-7 . OCLC  956347599 .
  74. ↑ ≫Putin's Kremlin Asserting More Control of Economy (washingtonpost.com)≪ . www.washingtonpost.com . Pridobljeno 23. marca 2022 .
  75. ↑ ≫Hague court awards $50 bn compensation to Yukos shareholders≪ . Russia Herald . 30. julij 2014. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 30. julija 2014 . Pridobljeno 23. marca 2022 .
  76. ↑ ≫Joan Smith: Putin's Russia failed to protect this brave woman - Joan Smith, Commentators - The Independent≪ . web.archive.org . 7. december 2008. Arhivirano iz prvotnega dne 7. decembra 2008 . Pridobljeno 23. marca 2022 . {{ navedi splet }} : Vzdr?evanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja ( povezava )
  77. ↑ ≫Vladimir Putin and Angela Merkel Work Together - Kommersant Moscow≪ . web.archive.org . 30. september 2007. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 30. septembra 2007 . Pridobljeno 23. marca 2022 .
  78. ↑ 78,0 78,1 ≫Putin Dissolves Government, Nominates Viktor Zubkov as New Prime Minister≪ . Fox News . 17. september 2012. Arhivirano iz prvotnega dne 17. septembra 2012 . Pridobljeno 23. marca 2022 . {{ navedi splet }} : Vzdr?evanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja ( povezava )
  79. ↑ ≫Garry Kasparov jailed over rally≪ (v britanski angle??ini). 24. november 2007 . Pridobljeno 23. marca 2022 .
  80. ↑ ≫ЦИК: По итогам обработки 99,8% бюллетеней "ЕР" набрала 64,24% голосов…≪ . archive.ph . 8. september 2012. Arhivirano iz prvotnega dne 8. septembra 2012 . Pridobljeno 23. marca 2022 . {{ navedi splet }} : Vzdr?evanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja ( povezava )
  81. ↑ Chivers, C. J. (9. maj 2008). ≫Putin Is Approved as Prime Minister≪ . The New York Times (v ameri?ki angle??ini). ISSN  0362-4331 . Pridobljeno 3. aprila 2022 .
  82. ↑ 82,0 82,1 ≫Russia's Putin set to return as president in 2012≪ . BBC News (v britanski angle??ini). 24. september 2011 . Pridobljeno 3. aprila 2022 .
  83. ↑ Фоменкова, Анна (4. februar 2012). ≫Как митинг на Поклонной собрал около 140 000 человек≪ . Politonline.ru . Pridobljeno 3. aprila 2022 .
  84. ↑ Frum,, David (2014). What Putin Wants . What Putin Wants. str.?46?48. {{ navedi knjigo }} : Vzdr?evanje CS1: dodatno lo?ilo ( povezava )
  85. ↑ ≫Russia launches airstrikes in Syria amid U.S. concern about targets≪ . Los Angeles Times (v ameri?ki angle??ini). 30. september 2015 . Pridobljeno 20. junija 2022 .
  86. ↑ ≫Clashes intensify in Syria from Russian-backed offensive - US News≪ . web.archive.org . 9. oktober 2015. Arhivirano iz prvotnega dne 9. oktobra 2015 . Pridobljeno 20. junija 2022 . {{ navedi splet }} : Vzdr?evanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja ( povezava )
  87. ↑ ≫The Syrian regime says its new ground offensive will 'eliminate terrorists' ≪ . The Independent (v angle??ini). 8. oktober 2015 . Pridobljeno 20. junija 2022 .
  88. ↑ ≫Syria conflict: Russia's Putin orders 'main part' of forces out≪ . BBC News (v britanski angle??ini). 14. marec 2016 . Pridobljeno 20. junija 2022 .
  89. ↑ ≫Генштаб ВС РФ объявил о новых авиаударах по террористам в Сирии≪ . NEWSru.com (v ru??ini). 18. marec 2016 . Pridobljeno 20. junija 2022 .
  90. ↑ ≫Article by?Vladimir Putin "On?the?Historical Unity of?Russians and?Ukrainians" ? President of?Russia≪ . web.archive.org . 25. januar 2022. Arhivirano iz prvotnega dne 25. januarja 2022 . Pridobljeno 20. junija 2022 . {{ navedi splet }} : Vzdr?evanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja ( povezava )
  91. ↑ ≫What Putin Gets Wrong About Ukraine's Statehood≪ . Time (v angle??ini) . Pridobljeno 20. junija 2022 .
  92. ↑ Beauchamp, Zack (23. februar 2022). ≫Why is Putin attacking Ukraine? He told us≪ . Vox (v angle??ini) . Pridobljeno 20. junija 2022 .
  93. ↑ Beals, Monique (27. september 2021). ≫NATO expansion in Ukraine a 'red line' for Putin, Kremlin says≪ . The Hill (v ameri?ki angle??ini) . Pridobljeno 20. junija 2022 .
  94. ↑ Balmforth, Tom; Osborn, Andrew (24. november 2021). ≫Analysis: Putin's Ukraine gambit seen as part of play for new Biden summit≪ . Reuters (v angle??ini) . Pridobljeno 20. junija 2022 .
  95. ↑ Beals, Monique (27. september 2021). ≫NATO expansion in Ukraine a 'red line' for Putin, Kremlin says≪ . The Hill (v ameri?ki angle??ini) . Pridobljeno 20. junija 2022 .
  96. ↑ Times, The Moscow (23. november 2021). ≫U.S. 'Escalating' Russia-Ukraine Tensions by Arming Kiev ? Kremlin≪ . The Moscow Times (v angle??ini) . Pridobljeno 20. junija 2022 .
  97. ↑ ≫Russia will act if Nato countries cross Ukraine 'red lines', Putin says≪ . the Guardian (v angle??ini). 30. november 2021 . Pridobljeno 20. junija 2022 .
  98. ↑ Trevithick, Joseph (1. december 2021). ≫NATO Pushes Back Against Russian President Putin's 'Red Lines' Over Ukraine≪ . The Drive (v angle??ini). Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 14. decembra 2021 . Pridobljeno 20. junija 2022 .
  99. ↑ Soldatkin, Vladimir; Osborn, Andrew (30. november 2021). ≫Putin warns Russia will act if NATO crosses its red lines in Ukraine≪ . Reuters (v angle??ini) . Pridobljeno 20. junija 2022 .
  100. ↑ ≫US will help to end Ukraine conflict with Russia, Biden tells Kyiv≪ . euronews (v angle??ini). 10. december 2021 . Pridobljeno 20. junija 2022 .
  101. ↑ ≫Why has Russia invaded Ukraine and what does Putin want?≪ . BBC News (v britanski angle??ini). 9. maj 2022 . Pridobljeno 20. junija 2022 .
  102. ↑ 102,0 102,1 102,2 102,3 Kiely, Eugene; Farley, Robert (24. februar 2022). ≫Russian Rhetoric Ahead of Attack Against Ukraine: Deny, Deflect, Mislead≪ . FactCheck.org . Pridobljeno 26. februarja 2022 .
  103. ↑ 103,0 103,1 Taylor, Adam (24. februar 2022). ≫Russia's attack on Ukraine came after months of denials it would attack≪ . The Washington Post . Arhivirano iz spleti??a dne 24. februarja 2022 . Pridobljeno 26. februarja 2022 .
  104. ↑ ≫Putin attacked Ukraine after insisting for months there was no plan to do so. Now he says there's no plan to take over≪ . CBS News . 24. februar 2022 . Pridobljeno 26. februarja 2022 .
  105. ↑ Talmazan, Yuliya (26. februar 2022). ≫From buildup to battle: Why Putin stoked a Ukraine crisis ? then launched an invasion≪ . NBC News . Pridobljeno 27. februarja 2022 .
  106. ↑ ≫Putin Says Conflict in Eastern Ukraine 'Looks Like Genocide' ≪ . AFP . The Moscow Times . 10. december 2021. Arhivirano iz spleti??a dne 21. februarja 2022 . Pridobljeno 23. februarja 2022 .
  107. ↑ ≫Путин заявил о геноциде на Донбассе≪ [Putin announced the genocide in the Donbass]. Rossiyskaya Gazeta (v ru??ini). 9. december 2021. Arhivirano iz spleti??a dne 22. februarja 2022 . Pridobljeno 23. februarja 2022 .
  108. ↑ ≫US accuses Moscow of creating Ukraine invasion pretext with 'genocide' claims≪ . AFP . France 24 . 15. februar 2021. Arhivirano iz spleti??a dne 24. februarja 2022 . Pridobljeno 23. februarja 2022 .
  109. ↑ ≫New law stokes Ukraine language tensions≪ . France 24 . 1. april 2021. Arhivirano iz spleti??a dne 24. februarja 2022 . Pridobljeno 23. februarja 2022 .
  110. ↑ ≫The Ukrainian language is having a moment. To Putin's ears, it's a shot against Russian speakers≪ . The Washington Post . 8. februar 2022. Arhivirano iz spleti??a dne 8. februarja 2022 . Pridobljeno 23. februarja 2022 .
  111. ↑ ≫Ukraine's star author Kurkov says his native Russian should be curbed≪ . France 24 . 13. februar 2022. Arhivirano iz spleti??a dne 18. februarja 2022 . Pridobljeno 23. februarja 2022 .
  112. ↑ Tetrault-Farber, Gabrielle; Balmforth, Tom (17. december 2021). ≫Russia demands NATO roll back from East Europe and stay out of Ukraine≪ . Reuters . Arhivirano iz spleti??a dne 22. februarja 2022 . Pridobljeno 24. februarja 2022 .
  113. ↑ MacKinnon, Mark (21. december 2021). ≫Putin warns of unspecified military response if U.S. and NATO continue 'aggressive line' ≪ . The Globe and Mail . Arhivirano iz spleti??a dne 15. januarja 2022 . Pridobljeno 24. februarja 2022 .
  114. ↑ Kennedy, Brendan (25. februar 2022). ≫What role did Ukraine's desire to join NATO play in Putin's decision to invade the country?≪ . The Toronto Star .
  115. ↑ Coyer, Cassandre (25. februar 2022). ≫Why is Ukraine not in NATO and is it too late to join? Here's what experts, NATO say≪ . The Miami Herald . Pridobljeno 28. februarja 2022 .
  116. ↑ ≫Putin orders troops into separatist-held parts of Ukraine≪ . CNN . 21. februar 2022. Arhivirano iz spleti??a dne 23. februarja 2022 . Pridobljeno 23. februarja 2022 .
  117. ↑ Philp, Catherine; Wright, Oliver; Brown, Larissa (22. februar 2022). ≫Putin sends Russian tanks into Ukraine≪ . The Times . Arhivirano iz spleti??a dne 23. februarja 2022 . Pridobljeno 23. februarja 2022 .
  118. ↑ ≫Russia claims to kill 5 Ukrainian 'saboteurs' who crossed border≪ . The Times of Israel . Arhivirano iz spleti??a dne 21. februarja 2022 . Pridobljeno 24. februarja 2022 .
  119. ↑ ≫Putin orders troops into eastern Ukraine on 'peacekeeping duties' ≪ . The Guardian . 21. februar 2022. Arhivirano iz spleti??a dne 23. februarja 2022 . Pridobljeno 23. februarja 2022 .
  120. ↑ ≫Ucraina, i primi soldati russi nel Donbass≪ [Ukraine, the first Russian soldiers in the Donbass]. la Repubblica (v italijan??ini). 22. februar 2022. Arhivirano iz spleti??a dne 21. februarja 2022 . Pridobljeno 21. februarja 2022 .
  121. ↑ ≫Putin's Ukraine peacekeepers 'aren't fooling anyone,' US warns≪ . Newsweek . 21. februar 2022. Arhivirano iz spleti??a dne 23. februarja 2022 . Pridobljeno 25. februarja 2022 .
  122. ↑ ≫Chilling social media footage emerges of convoys of Russian military equipment entering Donbas in Ukraine≪ . Sky News . 22. februar 2022. Arhivirano iz spleti??a dne 24. februarja 2022 . Pridobljeno 24. februarja 2022 .
  123. ↑ ≫Putin gets no support from UN Security Council over Ukraine≪ . ABC News . Arhivirano iz spleti??a dne 23. februarja 2022 . Pridobljeno 24. februarja 2022 .
  124. ↑ Woodyatt, Amy (23. februar 2022). ≫Kenya's UN ambassador slams Russia and compares Ukraine crisis to Africa's colonial past≪ . CNN . Arhivirano iz spleti??a dne 23. februarja 2022 . Pridobljeno 24. februarja 2022 .
  125. ↑ ≫The Kremlin says Vladimir Putin just gave his first interview to a Western media figure since the Ukraine War: Tucker Carlson≪ . Fortune Europe (v angle??ini) . Pridobljeno 9. februarja 2024 .
  126. ↑ ≫Did NATO Promise Not to Enlarge? Gorbachev Says "No" ≪ . Brookings (v ameri?ki angle??ini) . Pridobljeno 9. februarja 2024 .
  127. ↑ ≫Tucker Carlson: Putin takes charge as TV host gives free rein to Kremlin≪ (v britanski angle??ini). 9. februar 2024 . Pridobljeno 9. februarja 2024 .
  128. ↑ Bushard, Brian. ≫Tucker Carlson Releases Putin Interview: Here's What He Said≪ . Forbes (v angle??ini) . Pridobljeno 9. februarja 2024 .
  129. ↑ Gabbatt, Adam; Roth, Andrew (9. februar 2024). ≫Putin tells Tucker Carlson the US 'needs to stop supplying weapons' to Ukraine≪ . The Guardian (v britanski angle??ini). ISSN  0261-3077 . Pridobljeno 9. februarja 2024 .
  130. ↑ Sexton, Bethan (9. februar 2024). ≫Putin claims Poland started WW2 and CIA blew up Nord Stream≪ . Mail Online . Pridobljeno 9. februarja 2024 .
  131. ↑ Exclusive: Tucker Carlson Interviews Vladimir Putin , pridobljeno 9. februarja 2024
  132. ↑ 132,0 132,1 ≫Deportation of Ukrainian children to Russia is war crime - UN≪ (v britanski angle??ini). 16. marec 2023 . Pridobljeno 20. januarja 2024 .
  133. ↑ ≫Report of the Independent International Commission of Inquiry on Ukraine≪ (PDF) . ochchr.org . Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights. 15. marec 2023 . Pridobljeno 20. januarja 2024 .
  134. ↑ 134,0 134,1 ≫How Moscow grabs Ukrainian kids and makes them Russians≪ . AP News (v angle??ini). 17. marec 2023 . Pridobljeno 20. januarja 2024 .
  135. ↑ 135,0 135,1 Koshiw, Isobel (17. marec 2023). ≫Putin's alleged war crimes: who are the Ukrainian children being taken by Russia?≪ . The Guardian (v britanski angle??ini). ISSN  0261-3077 . Pridobljeno 20. januarja 2024 .
  136. ↑ Cookman, Liz (22. januar 2024). ≫The Kids Aren't Alright≪ . Foreign Policy (v ameri?ki angle??ini) . Pridobljeno 20. januarja 2024 .
  137. ↑ 137,0 137,1 Bubola, Emma (22. oktober 2022). ≫Using Adoptions, Russia Turns Ukrainian Children Into Spoils of War≪ . The New York Times (v ameri?ki angle??ini). ISSN  0362-4331 . Pridobljeno 20. januarja 2024 .
  138. ↑ ≫ 'Like a Prison Convoy': Russia's Unlawful Transfer and Abuse of Civilians in Ukraine During 'Filtration' ≪ (PDF) . amnesty.org . Amnesty International. 1. november 2022 . Pridobljeno 20. januarja 2024 .
  139. ↑ Landler, Mark (17. marec 2023). ≫Arrest Warrant From Criminal Court Pierces Putin's Aura of Impunity≪ . The New York Times (v ameri?ki angle??ini). ISSN  0362-4331 . Pridobljeno 20. januarja 2024 .
  140. ↑ ≫Рос?яни зм?нюють ?мена та пр?звища депортованих д?тей, що ускладню? ?хн?й пошук, ? правозахисники ? ZMINA≪ . zmina.info (v ukrajin??ini). 8. december 2022 . Pridobljeno 20. januarja 2024 .
  141. ↑ ≫Депортац?я укра?нських д?тей до Рос??: хронолог?я злочину≪ . LB.ua . 30. december 2022 . Pridobljeno 20. januarja 2024 .
  142. ↑ ≫Putin's decree "legalizes" abduction of children from Ukraine - MFA≪ . www.ukrinform.net (v angle??ini). 31. maj 2022 . Pridobljeno 20. januarja 2024 .
  143. ↑ ≫Moscow says 700,000 children from Ukraine conflict zones now in Russia≪ . reuters.com . Reuters. 3. julij 2023 . Pridobljeno 20. januarja 2024 .
  144. ↑ Taylor, Harry; Henley, Jon; Sullivan, Helen (27. april 2023). ≫Forced deportation of children from Ukraine by Moscow is genocide, Council of Europe says ? as it happened≪ . the Guardian (v britanski angle??ini). ISSN  0261-3077 . Pridobljeno 20. januarja 2024 .
  145. ↑ 145,0 145,1 ≫Situation in Ukraine: ICC judges issue arrest warrants against Vladimir Vladimirovich Putin and Maria Alekseyevna Lvova-Belova≪ . icc.cpi.int . Mednarodno kazensko sodi??e . 17. marec 2023 . Pridobljeno 18. januarja 2024 .
  146. ↑ ≫Explainer: What does the ICC arrest warrant mean for Putin?≪ . reuters.come . Reuters. 20. marec 2023 . Pridobljeno 20. januarja 2024 .
  147. ↑ Bryant, Miranda (24. junij 2023). ≫Wagner mutiny: how the world reacted≪ . The Guardian (v britanski angle??ini). ISSN  0261-3077 . Pridobljeno 8. septembra 2023 .
  148. ↑ Osborn, Andrew; Liffey, Kevin; Osborn, Andrew (24. junij 2023). ≫Russia accuses mercenary chief of armed mutiny after he vows to punish top brass≪ . Reuters (v angle??ini) . Pridobljeno 8. septembra 2023 .
  149. ↑ Dress, Brad (23. junij 2023). ≫Wagner chief says Russia's war in Ukraine intended to benefit elites, accuses Moscow of lying≪ . The Hill (v ameri?ki angle??ini) . Pridobljeno 8. septembra 2023 .
  150. ↑ Tubridy, Mack (23. junij 2023). ≫Prigozhin Charged With 'Inciting Armed Revolt' After Vowing to Stop 'Evil' Military Leadership≪ . The Moscow Times (v angle??ini) . Pridobljeno 8. septembra 2023 .
  151. ↑ ≫Rebel Russian mercenaries turn back short of Moscow 'to avoid bloodshed' ≪ . Reuters (v angle??ini). 24. junij 2023 . Pridobljeno 8. septembra 2023 .
  152. ↑ Wells, Peter; Ryan, Fergus; Ralph, Oliver; Aglionby, John (24. junij 2023). ≫Russia uprising updates from June 24: Wagner agrees deal to end armed uprising, Warlord Prigozhin to leave Russia for Belarus≪ . Financial Times . Pridobljeno 8. septembra 2023 .
  153. ↑ S, Al Ma , J. R. , K. S. , A. ≫Akcija Wagnerja tako naglo kon?ana, kot se je za?ela. Prigo?in se po dogovoru seli v Belorusijo≪ . rtvslo.si . Pridobljeno 8. septembra 2023 .
  154. ↑ ≫Prigo?in ukazal umik Wagnerja, odhaja v Belorusijo≪ . www.delo.si . Pridobljeno 8. septembra 2023 .
  155. ↑ Troianovski, Anton; Barnes, Julian E.; Schmitt, Eric (24. avgust 2023). ≫Here's the latest on the plane crash≪ . The New York Times (v ameri?ki angle??ini). ISSN  0362-4331 . Pridobljeno 8. septembra 2023 .
  156. ↑ Troianovski, Anton; Barnes, Julian E.; Schmitt, Eric (24. avgust 2023). ≫Here's the latest on the plane crash≪ . The New York Times (v ameri?ki angle??ini). ISSN  0362-4331 . Pridobljeno 8. septembra 2023 .
  157. ↑ ≫Putin s skoraj 90 odstotki glasov po pri?akovanjih prepri?ljivo zmagal na volitvah≪ . 17. marec 2024.
  158. ↑ Kastoueva-Jean, Tatiana (16. marec 2024). ≫ 'Russia's presidential election is about Putin convincing himself and others that he has mastered all the workings of the system' ≪ . Le Monde.fr (v angle??ini). Arhivirano iz spleti??a dne 18. marca 2024 . Pridobljeno 18. marca 2024 .
  159. ↑ ≫Alexei Navalny, Russia's most vociferous Putin critic≪ . BBC News . 16. februar 2024. Arhivirano iz spleti??a dne 14. avgusta 2012 . Pridobljeno 9. marca 2024 .
  160. ↑ Robyn Dixon, Siobhan O'Grady, David L. Stern, Serhii Korolchuk and Serhiy Morgunov, For Putin's election in occupied Ukraine, voting is forced at gunpoint Arhivirano 17 March 2024 na Wayback Machine ., Washington Post; (16 March 2024).
  161. ↑ ≫Call on representatives of democratic nations to abstain from Russia's election visitors programme≪ . idea.int . International Institute for Democracy and Electoral Assistance. 14. marec 2024 . Pridobljeno 20. aprila 2024 .
  162. ↑ ≫Исследование ≪Новой-Европа≫: около половины голосов за Владимира Путина на президентских выборах были вброшены≪ . Новая газета Европа . 17. maj 1994 . Pridobljeno 20. aprila 2024 .
  163. ↑ ≫Putin 2024 Meduza breaks down the evidence pointing to the most fraudulent elections in modern Russian history≪ . Meduza (v angle??ini) . Pridobljeno 20. aprila 2024 .
  164. ↑ J, A. P. ≫Putin ob prisegi za nov ?estletni mandat: Dialog z Zahodom je mogo?, a pod enakopravnimi pogoji≪ . rtvslo.si . Pridobljeno 9. maja 2024 .
  165. ↑ Sakwa, Richard (2007). Putin: Russia's Choice (2?izd.). Routledge. ISBN  978-1-134-13345-1 .
  166. ↑ Zakharov, Andrey; Badanin, Roman ; Rubin, Mikhail (25. november 2020). ≫An investigation into how a close acquaintance of Vladimir Putin attained a piece of Russia≪ . maski-proekt.media . Proekt . Pridobljeno 22. januarja 2021 .
  167. ↑ ≫Investigation Claims to Uncover Putin's Extramarital Daughter≪ . The Moscow Times . 25. november 2020 . Pridobljeno 22. januarja 2021 .
  168. ↑ ≫Putin Romance Rumors Keep Public Riveted≪ . Radio Free Europe/Radio Liberty . 18. april 2008 . Pridobljeno 2. maja 2020 .
  169. ↑ Herszenhorn, David M. (5. maj 2012). ≫In the Spotlight of Power, Putin Keeps His Private Life Veiled in Shadows≪ . The New York Times . Pridobljeno 2. maja 2020 .
  170. ↑ Hoyle, Ben (14. marec 2015). ≫Motherland is gripped by baby talk that Putin is father again≪ . The Times . London . Pridobljeno 2. maja 2020 .
  171. ↑ 171,0 171,1 Sharkov, Damien (2. februar 2016). ≫What Do We Know About Putin's Family?≪ . Newsweek . Pridobljeno 2. maja 2020 .
  172. ↑ ≫Vladimir Putin and Google: The most popular search queries answered≪ . BBC News . 19. marec 2018 . Pridobljeno 2. maja 2020 .
  173. ↑ ≫A new Russian first Lady? Putin hints he may marry again≪ . Reuters . 20. december 2018 . Pridobljeno 2. maja 2020 .
  174. ↑ 174,0 174,1 ≫Алина Кабаева после долгого перерыва вышла в свет, вызвав слухи о новой беременности (ФОТО, ВИДЕО)≪ [Alina Kabaeva after a long break was published, triggering rumors of a new pregnancy (PHOTO, VIDEO)]. NEWSru (v ru??ini). 19. maj 2015 . Pridobljeno 2. maja 2020 .
  175. ↑ ≫Russia President Vladimir Putin's Divorce Finalized≪ . BBC News . 2. april 2014. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 2. aprila 2014 . Pridobljeno 2. aprila 2014 .
  176. ↑ Allen, Cooper (2. april 2014). ≫Putin Divorce Finalized, Kremlin says≪ . USA Today . Pridobljeno 11. junija 2020 .
  177. ↑ MacFarquahar, Neil (13. marec 2015). ≫Putin Has Vanished, but Rumors Are Popping Up Everywhere≪ . The New York Times . Pridobljeno 11. junija 2020 .
  178. ↑ ≫Путин сообщил о рождении второго внука≪ [Putin announced the birth of a second grandson] (v ru??ini). NTV . 15. junij 2017 . Pridobljeno 2. maja 2020 .
  179. ↑ ≫Russia's Putin opens up about grandchildren, appeals for family privacy during live TV show≪ . South China Morning Post . Agence France-Presse . 15. junij 2017 . Pridobljeno 2. maja 2020 .
  180. ↑ Kroft, Steve (19. maj 2019). ≫How the Danske Bank money-laundering scheme involving $230?billion unraveled≪ . CBS News . Pridobljeno 11. junija 2020 .
  181. ↑ ≫OCCRP ? The Russian Banks and Putin's Cousin≪ . reportingproject.net . Pridobljeno 10. junija 2019 .
  182. ↑ ≫Сколько собак у Путина?≪ [How many dogs does Putin have?]. aif.ru (v ru??ini). 23. oktober 2017 . Pridobljeno 23. januarja 2021 .
  183. ↑ Timothy J. Colton; Michael MacFaul (2003). Popular Choice and Managed Democracy: the Russian elections of 1999 and 2000 . Washington, DC: The Brookings Institution.
  184. ↑ Timothy J. Colton; Michael MacFaul (2003). Popular Choice and Managed Democracy: the Russian elections of 1999 and 2000 . Washington, DC: The Brookings Institution.

Zunanje povezave

uredi
 
Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Vladimir Putin .


Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vladimir_Putin&oldid=6233195 ≪