Marjeta je pri ?etrtem letu starosti naredila zaobljubo, da ?eli ?ivljenje posvetiti Devici Mariji , ?eprav se takrat ?e ni zavedala, kaj je pravzaprav naredila. Kot osemletno dekle je od?la v vzgojni zavod sester klaris urbanijank v mesto Charolles (izg. ?arol), kjer se je z vso ljubeznijo in predanostjo posvetila molitvenemu ?ivljenju. Vendar se je morala ?e leta 1657 zaradi bolezni vrniti nazaj v doma?o hi?o. In ko je v za?etku 70-ih let kon?no vstopila v samostan kot preprosta marijanska sestra, redovnica, je bila izpostavljena ?tevilnim preizku?njam, da doka?e pristnost svojega poklica in njenih videnj Marije in Jezusa . Na za?etku poti je bila ve?krat zavrnjena, tudi s strani njenih predstojnikov v samostanu , ker ni uspela prepri?ati teologov takratnega ?asa, da ima pristna videnja. Izjema je bil duhovnik Claude de la Colombiere, ki jo je podprl in je bil pozneje razgla?en za svetnika. Pobo?nost ?a??enja Srca Jezusovega je bila uradno priznana ?ele 75 let po Marjetini smrti. ^[5] V pape?ki okro?nici Miserentissimus Redemptor , z dne 8. maja 1928, je posku?al pape? Pij XI. popraviti ?kodo, ki se je naredila z ne-?a??enjem Srca Jezusovega in v njej je izjavil, da je Jezus ve?krat manifestiral sebe v pogovorih s sv. Marjeto Marijo Alakok. ^[6]

Marjeta se je rodila leta 1647 v L'Hautecour, (izg. Lotkur), ki je zdaj del ob?ine Verosvres (izg. Verovr) (departma Saone-et-Loire ), takrat pa v Vojvodini Burgundiji , kot edina h?i okrajnega kraljevega notarja Clauda in matere Philiberte Alacoque, rojene Lamyn, ki sta ?e pred njo imela 4 sinove. ^[7] ?e v njenem zgodnjem otro?tvu je Marjeta opisana kot otrok, ki ima za svojo igro najraje mir in ti?ino, ob tem pa goji mo?no ljubezen do Najsvetej?ega zakramenta .

Po prejemu zakramenta prvega obhajila pri devetih letih, je pri?ela s te?kimi telesnimi vajami, z mrtvi?enjem in postenjem, vse dokler je ni revmati?na mrzlica priklenila na posteljo za naslednja ?tiri leta. Ob koncu tega te?kega obdobja, je naredila zaobljubo k Devici Mariji, da se bo posvetila verskemu ?ivljenju. Takoj je bila ?ude?no ozdravljena. ^[7] Ko je videla, kaj se ji je zgodilo s trenutkom dane zaobljube, si je k svojemu krstnemu imenu Marjeta dodala ?e ime Marija . Ko so se ji za?ela pojavljati videnja Jezusa Kristusa, je bila prepri?ana, da je to normalen del ?love?ke izku?nje in je nadaljevala s prej?njo prakso strogosti in odrekanja do svojega telesa. ^[8]

Marjeta je ?e v mladih letih izgubila o?eta in dru?insko premo?enje je pre?lo v last nekega njegovega sorodnika, kateri pa je zavrnil pravico do dedovanja, ker se je zavedel, da bi s tem ubogo dru?ino zajela rev??ina. ^[9] V tem ?asu je bila njena edina tola?ba pogosta molitev pred Najsvetej?im v bli?nji cerkvi . Ko je dopolnila 17 let, jo je njena mati spodbujala, da bi bolj zahajala v dru?bo, v upanju, da bi si na?la primernega mo?a. Iz poslu?nosti in prepri?anja, da njena otro?ka zaobljuba ni ve? zavezujo?a, je za?ela spremljati svoje starej?e brate pri dru?abnih dogodkih, hodila na plese in zabave. ^[7]

Neke no?i se je pozno vrnila domov z razko?nega plesa in ob tem do?ivela ponovno videnje Kristusa, ranjenega in okrvavljenega, ki ji je o?ital njeno pozabljivost. Razko?no se je razdajala posvetnemu ?ivljenju, medtem ko je bilo njegovo srce polno ljubezni samo zanjo zaradi dane zaobljube. ^[10] Kot rezultat tega videnja, je bila odlo?itev, da izpolni svojo zaobljubo in je 25. maja 1672, pri skoraj 24-ih letih, od?la v samostan h kontemplativnim sestram vizitantkam ^[11] (sestre reda Obiskovanja svete Marije), znane tudi pod imenom sestre Salezijanke , ^[12] v Paray-le-Monialu, da postane sestra redovnica. ^[7]

Marjeta je bila izpostavljena ?tevilnim poskusom, da doka?e pristnost svojega redovnega poklica. ?e 25. avgusta 1671 naj bi prejela redovno obleko (habit), vendar so ji predstojniki to odrekli za dobo ?e enega leta, samo da se v tem ?asu potrdi njena pristnost. ^[13] Njeni vrstniki so jo opisali kot poni?no, preprosto in odkrito osebo, predvsem pa vsestransko in potrpe?ljivo. ^[14] Navsezadnje je le bila 6. novembra 1672 sprejeta v red, kljub temu, da je predstojniki niso videli kot najbolj spretno in pripravno za u?enje. ^{[15] [10]}

V tem samostanu je Marjeta prejela ve? privatnih razodetij Srca Jezusovega, prvi? 27. decembra 1673, in zadnje 18 mesecev kasneje. Videnja so ji pokazala neko novo obliko kr??anske pobo?nosti, ki je v povezavi s prejemanjem svetega obhajila na:

• prvi petek v mesecu,
• pobo?nost evharisti?nega ?a??enja ob ?etrtkih in
• praznovanje Srca Jezusovega. ^[16]

Izjavila je, da ji je bilo v enem od videnj naro?eno, da morajo verniki vsak ?etrtek pre?iveti vsaj eno no?no uro v premi?ljevanju Jezusovega trpljenja v vrtu Getsemani . Praksa tak?nega premi?ljevanja je kasneje postala raz?irjena med katoli?ani. ^{[17] [18]}

Na god sv. Janeza , 27. decembra 1673, Marjeta poro?a, da ji je Jezus dovolil nasloniti njeno glavo na svoje srce, tako kot svojemu u?encu apostolu Janezu ( Jn 13,21-25 ), da se spo?ije na njegovih prsih ( Jn 21,20-24 ). Ob tem ji je razodel ?ude? njegove neizmerne ljubezni, ko ji pove, da ?eli, da bi bila ta ljubezen znana vsemu ?love?tvu iz katere bi prejemali neizmerne zaklade Bo?je milosti. ^[19]

S?asoma je Marjeta uspela prepri?ati svoje nadrejene, najprej predstojnico samostana, da so za?eli poslu?ati njena pripovedovanja o videnjih in kaj vse ji je Jezus govoril. Ni pa zmogla prepri?ati skupine teolo?kih profesorjev, da bi verjeli prikazovanjem, ki jih je bila dele?na, niti ni bila uspe?na pri mnogih ?lanih lastne redovne skupnosti. Prav preko njih je veliko pretrpela, zlasti ko je do?ivljala neizmerne bole?ine zavra?anja in ignoriranja sovrstnikov v skupnosti. S?asoma je dobila podporo sv. Clauda de la Colombiereja, ki je bil jezuit in spovednik njene samostanske skupnosti ravno v letih, ki je imela najpristnej?a videnja in razodetja. Leto 1683 je bilo odlo?ilno zanjo in za ?irjenje ?a??enja Srca Jezusovega, ko je bila za novo predstojnico samostana imenovana sestra prednica Melin in le-ta je za svojo namestnico imenovala Marjeto Marijo Alakok. Kasneje je postala predstojnica in magistra novink. ^[15] 21. junija 1686 za?nejo vse sestre v omenjenem samostanu redno ?astiti Srce Jezusovo, ^[20] dve leti kasneje pa je v Paray-le-Monialu zgrajena prva javna kapela v ?ast Presvetemu Srcu Jezusovemu. ^{[21] [22]}

Marjeta Marija Alakok je umrla 17. oktobra 1690.

Iz njenih zapisov poznamo ?tiri velika videnja, ki jih je bila dele?na:

1. prvi? se ji je Jezus razodel na praznik sv. Janeza Evangelista, 27. decembra 1673, med molitvijo pred Najsvetej?im;
2. na nek prvi petek v mesecu, v prvi polovici leta 1674;
3. sledilo je videnje 2. julija, na praznik obiskanja Device Marije, prav tako leta 1674;
4. in zadnje veliko videnje, ki ga je do?ivela v osmini praznika Svetega Re?njega Telesa , leta 1675; ^[23]

Po smrti sv. Marjete so s ?a??enjem Srca Jezusovega nadaljevali jezuiti. Kmalu so se znotraj Cerkve pojavile polemike v zvezi s tovrstno pobo?nostjo. Praksa ?a??enja je postala redna ?ele 75 let po njeni smrti. ^[16]

Precej let so se vlekle dolge razprave o resni?nem poslanstvu in pristnosti Marjetinih videnj. Vsa njena aktivnost, njena videnja, njena duhovnost, njeni nauki o predanosti Srcu Jezusovemu, kamor jo lahko ?tejemo za tovrstnega apostola , vse to je bilo podvr?eno najstro?jemu in natan?nemu pregledu in globokim teolo?kim debatam; na koncu vsega tega pa je kongregacija za nauk vere pozitivno glasovala o juna?kih krepostih te Bo?je slu?abnice . Marca 1824 je pape? Leon XII. dovolil njeno ?a??enje. Ko je bil julija 1830 odprt njen grob, so opazili, da je truplo nestrohnjeno. In 18. septembra 1864 jo je pape? Pij IX. razglasil za bla?eno . ^[24] Sedaj njeno telo po?iva pod stranskim oltarjem v kapeli prikazovanj, ki se nahaja v samostanu sester vizitantk v Paray-le-Monialu. Mnogi romarji s celega sveta, ki so se ji pri?li poklonit in priporo?it na njen grob , so bili dele?ni razli?nih milosti in blagoslovov. ^[7]

Marjeto je razglasil za svetnico pape? Benedikt XV. leta 1920, devet let pozneje (1929) je bila vpisana v liturgi?ni koledar , kjer se je njen god obhajal 17. oktobra, dan po njeni smrti. Z liturgi?no prenovo bogoslu?nega koledarja, ki se je izvr?ila po II. vatikanskem koncilu 1969. leta, se njen god obhaja 16. oktobra, en dan pred smrtjo.

Pape? Pij XI. je 8. maja 1928, v svoji okro?nici Miserentissimus Redemptor , potrdil stali??e Cerkve o verodostojnosti njenih videnj Jezusa Kristusa. S tem pa tudi obljuba, ki jo je Jezus dal sv. Marjeti M. Alakok, da bodo vsi verni dobili milost kon?nega spreobrnjenja in sre?no smrt . ^[25]

Marjetin zapis besedila La Devotion au Sacre-Coeur de Jesus (Pobo?nost ?a??enja Srca Jezusovega), je posthumno objavil J. Croiset leta 1698, ki je hitro postalo priljubljeno med katoli?ani .

Ve?krat je sv. Marjeta M. Alakok v pomo? mariologom, kot dokaz, kako je lahko predanost Devici Mariji tudi pot do usmiljenega Jezusovega Srca, kar se pove?e s kristologijo in posledi?no s ?a??enjem njegovega Srca. ^[26]

Iz njenih zapisov videnj in iz biografije se je oblikovalo 12 obljub Srca Jezusovega.

1. Dal jim bom vse milosti, ki jih potrebujejo v svojem stanu.
2. Naklonil bom mir njihovim dru?inam.
3. Tola?il jih bom v trpljenju.
4. Varno zavetje jim bom v ?ivljenju, posebno ob smrtni uri; tisti, ki bodo meni posve?eni, se ne bodo pogubili.
5. Dal jim bom obilen blagoslov pri vsem delovanju.
6. Gre?niki bodo na?li v mojem Srcu vir in neizmerno morje usmiljenja.
7. Mla?ni bodo postali gore?i.
8. Gore?i bodo hitro dospeli do velike popolnosti.
9. Bogato bom blagoslovil kraje in skupnosti, kjer bodo izpostavili in ?astili podobo mojega presvetega Srca; ponovno bom zedinil sprte dru?ine in pomagal dru?inam v kakr?nikoli stiski, ?e se bodo z zaupanjem obra?ale name.
10. Tistim, ki delajo za re?itev du? in prisr?no ?astijo moje Srce, bom dal, da bodo spreobrnili tudi najbolj trdovratne gre?nike, ?e bodo prisr?no ?astili moje Srce in to ?a??enje ?irili med ljudmi.
11. Imena tistih, ki bodo ?irili to ?a??enje, bodo neizbrisno zapisana v mojem Srcu.
12. Tistim, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov pobo?no prejeli sveto obhajilo, obljubljam milost kon?nega spreobrnjenja in sre?no smrt; ne bodo umrli v nemilosti in brez zakramentov; moje Bo?je Srce jim bo v zadnjem trenutku varno pribe?ali??e.

Pape? Pij XII. v encikliki Haurietis aquas , ki je najlep?i in teolo?ko najbolje izdelani dokument cerkvenega u?iteljstva o srcu Jezusovemu, (z dne 15. maj 1956) opisuje Marjetina videnja s temi besedami: Jasno je, da razodetja, ki jih je prejela sv. Marjeta, niso prinesla ni? novega katoli?kemu nauku. Njihov pomen pa je v tem, da je Kristus Gospod ? ko je pokazal svoje presveto Srce ? hotel na izreden na?in priklicati ljudem v spomin misterij premilostljive ljubezni Bo?je do ?love?kega rodu, ki ga ta premi?ljuje in ?asti. S tem posebnim razodetjem je Kristus jasno in ponovno pokazal svoje Srce kot simbol, po katerem bi se ljudje privabili k spoznanju in priznanju njegove ljubezni; obenem ga je postavil tudi kot znamenje in poro?tvo usmiljenja in milosti za potrebe Cerkve v na?ih ?asih. ^{[27] [28]}

Po svetu je tej svetnici posve?enih veliko cerkva (podru?nic ali ?upnijskih). Na?tejmo jih le nekaj:

• ?upnijska cerkev Harrisburgu v Pensilvaniji ;
• ?upnijska cerkev Lomita ( Long Beach ) v Kaliforniji ;
• ?upnijska cerkev na Ringer Road v St. Louisu , Misuri ;
• cerkev sv. Marjete Marije Alakok v Rimu; ^[29]

V Sloveniji je prisotnih nekaj oltarjev, ki so posve?eni tej svetnici. Tako najdemo njej posve?eno stransko kapelo v ?upnijski cerkvi sv. Cecilije v Celju; v ?upnijski cerkvi Lur?ke Matere Bo?je v Pol?niku se prav tako nahaja stranski oltar posve?en tej svetnici.

V literarnem delu Dubliners (Ljudje iz Dublina) irskega romanopisca Jamesa Joycea se nahaja kraj?a zgodba z naslovom Evelina , kjer je omenjenih dvanajst Jezusovih obljub sv. Marjeti. Le-te se nahajajo kot okras v nekem stanovanju irske dru?ine na prelomu 20. stoletja; ta zabele?ka ka?e, da je svetnica priljubljena med irskimi katoli?ani.

Dostojevski posku?a v romanu Zlo?in in kazen najti odgovor na nenehno prepletanje Boga , morale , ljubezni , zla , trpljenja in odre?enja; v vse to pa skrito vpleta dvanajst Jezusovih obljub, ki jih je prejela sv. Marjeta.

• Brezmade?no Srce Marijino
• Seznam svetnikov
• Koledar svetnikov
• Kristusove rane

• Posvetitev Jezusovemu presvetemu srcu
• Marjeta Alakok , tednik Dru?ina
• Sveta Marjeta Marija Alakok , Vrtnice
• Sveti??e Paray-le-Monial (sv. Marjeta Marija Alakok) (angle?ko)
• La Vie de Saint Marguerite-Marie Alacoque Arhivirano 2009-02-13 na Wayback Machine . ? biografija sv. Marjete (1923) (francosko)
• Encyclopædia Britannica (angle?ko)
• Samostan sester vizitantk Paray-le-Monial (angle?ko)