Glavni ?lanek: Zgodovina Nem?ije .

Na Nem?kem ozemlju smo poznali najprej veliko malih mestnih dr?av ter Prusijo . Vendar se je leta 1848 za?el boj za zdru?itev Nem?ije, saj to pomeni bolj?e gospodarske razmere. Ustanovili so Frankfurtski parlament, kjer so sprejeli idejo o zdru?itvi Nem?ije pod vodstvom pruskega kralja, ki pa je nem?ko krono zavrnil, saj se je bal, da bo z me??ansko urejeno Nem?ijo izgubil oblast. Tako je bilo za pribli?no 20 let to zdru?evanje prestavljeno. Leta 1862 pa so se upi nem?kih me??anov uresni?ili. Pruski kralj Viljem I. je za?el zdru?evati Nem?ijo pod svojim vodstvom, saj je ugotovil, da bo ve? delavcev v dr?avi prineslo izbolj?anje industrijskih razmer, to pa ve? denarja . Tako je nastala Nem?ija, ki je obstajala do prve svetovne vojne .

Nem?ija, kakr?no poznamo danes, je nastala oktobra leta 1990 s pridru?itvijo de?el Nem?ke demokrati?ne republike Zvezni republiki Nem?iji . ?eprav se za dogodek pogosto uporablja izraz zdru?itev, je dejansko ?lo za priklju?itev, saj ni nastala nova dr?ava.

S tem se je po 45 letih uredilo tako imenovano nem?ko vpra?anje, za?eto s popolno kapitulacijo Nem?ije v 2. svetovni vojni . Po vojni so njen teritorij zasedle sovjetske , britanske , ameri?ke in francoske sile:

• Zvezno republiko Nem?ijo (progla?eno leta 1949, pogovorno imenovano tudi Zahodna Nem?ija ) so zasedle britanske, ameri?ke in francoske zasedbe. Tu je bilo glavno mesto Bonn .
• Nem?ko demokrati?no republiko (progla?eno leta 1949, znano kot Vzhodna Nem?ija ) pa so socialisti?no uredile sovjetske zasedbe. Tu pa je bilo glavno mesto Berlin , ki pa je bil razdeljen na ve?ji Vzhodni Berlin in na manj?i Zahodni Berlin, ki je bil de facto eksklava Zahodne Nem?ije na ozemlju Vzhodne. V ?asu velike politi?ne napetosti so z vzhodne strani leta 1961 zgradili Berlinski zid , ki so ga poru?ili leta 1989 in tako neposredno za?eli proces zdru?evanja obeh delov Nem?ije, katere nova prestolnica je Berlin.

Ve? kot 40-letni razvoj je ZRN v okviru kapitalisti?nega tr?nega gospodarstva prinesel velik gospodarski napredek , medtem, ko je NDR zelo zaostajala, ?eprav je bila v socialisti?nem bloku najbolj razvita. Velike razvojne razlike med biv?ima deloma Nem?ije si prizadevajo ?im prej ubla?iti z vlaganji v obnovo zastarele in okolju ?kodljive industrije v biv?i NDR, z novo organizacijo njenega kmetijstva , z gradnjo prometne infrastrukture , ?e zlasti tistih, ki jo povezujejo z zahodnimi de?elami, z gradnjo infrastruktur , s preobrazbo izobra?evalnega sistema itd.

Med najbolj znanimi spomeniki sta zagotovo Berlinski zid in Brandenbur?ka vrata . Berlinski zid je bil dolg preko 150?km in je neko? delil vzhodni in zahodni Berlin. Padel je 9. novembra 1989 po ve? kot 28 letih. Padec Berlinskega zidu je postal viden in pomemben dogodek v svetovni zgodovini.

Brandenbur?ka vrata stojijo v neposredni bli?ini nekdanje meje med Vzhodno in Zahodno Nem?ijo. Po njuni zdru?itvi so postala simbol zdru?ene Nem?ije. Postavili so jih leta 1791 v Berlinu. Visoka so 19 metrov.

Glavni ?lanek: Politika in uprava Nem?ije .

Po politi?ni ureditvi je Nem?ija zvezna parlamentarna republika , dr?avno ureditev opredeljuje ustava ( Grundgesetz ), ki je bila sprejeta leta 1949 in je z manj?imi spremembami ostala v veljavi tudi po zdru?itvi Vzhodne ter Zahodne Nem?ije leta 1990. Zakonodajno oblast imata parlament ( Bundestag ) in predstavni?ki svet nem?kih zveznih de?el ( Bundesrat ).

Upravna delitev uredi

Zvezna republika Nem?ija je upravno razdeljena na 16 zveznih de?el:

• seznam mest v Nem?iji
• seznam univerz v Nem?iji
• tretji rajh
• seznam suverenih dr?av
• Bundeswehr - nem?ke oboro?ene sile
• Nem?ija med letoma 1945 in 1949

• www.deutschland.de - aktualna ve?jezi?na spletna stran o Nem?iji
• Priro?nik s podatki o Nem?iji , v ve? jezikih
• Statisti?ni podatki o Nem?iji in Nemcih , v 2 jezikih
• Priro?nik za vsakdanje ?ivljenje v Nem?iji Arhivirano 2016-12-27 na Wayback Machine ., v ve? jezikih