Predhodnica Nase je bila NACA (National Advisery Committee for Aeronautic ali Nacionalni svetovalni odbor za aeronavtiko), ki je bila ustanovljena davnega leta 1915 z namenom, da bi vzpodbudili znanstveni napredek na podro?ju letalstva. Med drugo svetovno vojno in po vojni pa se je odbor za?el resno zanimati tudi za raketno tehnologijo. Pritem so bili odboru v veliko pomo? prebegli nem?ki znanstveniki in zaplenjena nacisti?na raketna tehnologija. Njihov prvi ve?ji uspeh na raketnem podro?ju je bila izdelava prvega nadzvo?nega letala na svetu, X-1 leta 1946 . Temu so sledili ?e drugi bolj ali manj uspe?ni projekti, ki so bili v ve?ini povezani z vojsko. Nato pa je 4. oktobra 1957 pri?lo do pravega ?oka, ko so Sovjeti v vesolje izstrelili prvi umetni satelit Sputnik 1. Izstrelitev je v ZDA povzro?ila pravo politi?no in znanstveno kriza zato je takratni predsednik ZDA, Dwight D. Eisenhower , zahteval takoj?nje ukrepanje. Da bi ZDA ohranila prednost na raketnem in znanstvenem podro?ju je predsednik 29. junija 1958 podpisal akt o aeronavtiki in vesolju s ?imer je ustanovil novo agencijo NASA. Agencija je uradno za?ela delovati 1. oktobra 1958 pritem pa je prevzela vse oddelke in objekte Nace s ?imer je ta odbor nehal obstajati.

Projekt raketnega letala X-15 (1959-1968) uredi

Glavni ?lanek: North American X-15 .

Predhodnik letala X-15 je bilo letalo X-1, ki je leta 1946 kot prvo prebilo zvo?ni zid. Namen tega projekta je bilo iskanje ustrezne tehnologije za vesoljske polete. V desetletju, kolikor je projekt trajal, so preizku?ali razli?ne tehnike letenja, raketne pogone, opremo astronavtov , navigacijo, elektronsko opremo itd. Ker je letalo imelo raketni pogon, se je lahko povzpelo do vi?ine 100 km oziroma na sam rob zemeljske atmosfere, zato so astronavti ta letala pogosto uporabljali za trening pred vesoljskim poletom. Med letoma 1960 in 1968 so bila zgrajena tri taka letala, ki so opravila skoraj 200 poletov. Leta 1967 je testni pilot William J. Knight z letalom dosegel hitrost 7.274 km/h in tako postavil nov hitrostni rekord pri letalih s posadko.

Projekt Mercury (1959-1963) uredi

Glavni ?lanek: Projekt Mercury .

Projekt se je za?el leta 1958 z namenom, da bi razvili zanesljivo tehnologijo, ki bi ?loveku omogo?ila raziskovanje vesolja. Poleg Nase je bila v projekt vklju?ena tudi ameri?ka kopenska vojska mornarica in letalstvo. Posebno pozornost pri projektu po posve?ali izboru astronavtov. Ti so bili po navadi pripadniki ameri?kega letalstva in hkrati testni piloti, ki so jih na izboru ?e dodatno testirali. Za prvega ameri?kega astronavta so tako izbrali Alena Sheperda . Ta je v vesolje oz. do roba vesolja poletel 5. maja 1961 na vesoljski ladji Mercury-Redstone 3 poimenovani Freedom 7. ?eprav je polet trajal le 15 minut je Sheperd postal prvi Ameri?an v vesolju. Dvajsetega februarja 1962 je sledil nov polet, tokrat v zemeljsko orbito. Ta ?ast je doletela Johna Glenna na vesoljski ladji Friendship 7 . Njegovemu poletu so sledili ?e trije nato pa so leta 1963 celoten projekt ukinili ko so spoznali, da je vesoljska ladja Mercurji pri?la do svojih skrajnih mej.

Projekt Gemini (1962-1966) uredi

?e pred ukinitvijo projekta Mercury so znanstveniki pri Nasi za?ela razvijati nov projekt poimenovan Gemini. Ker so Sovjeti prednja?ili na podro?ju orbitalnih poletov je bil namen projekta Gemini pripraviti ustrezen teren za prvi lunarni polet. Prvi polet je bil izveden 23. marca 1965 z vesoljsko ladjo Gemini 3 na kateri sta bila Gus Grissom in John Young. Sledilo je ?e ?est poletov na katerih so opazovali odziv ?love?kega telesa na dolgotrajno bivanje v vesolju in testirali spojitev dveh vesoljskih plovil. Izveden pa je bil tudi prvi ameri?ki vesoljski sprehod . Projekt je bil izredno uspe?en saj so znanstveniki pri?li do mnogih novih spoznanj. Tako je npr. odprava Gemini 7 postavili takratni rekord v bivanju v vesolji saj je to trajalo kar 14 dni. Na odpravi Gemini 12 so ugotovili, da lahko astronavti dela opravljajo tudi zunaj plovila, na Gemini 8 pa so prvi? v zgodovini vesoljskih raziskav uporabili gorivne celice, ki so bile klju?nega pomena pri odpravi na Luno .

Program Apollo (1961-1972) uredi

Glavni ?lanek: Program Apollo .

Projekt oz. program Apollo je bil najbolj obse?en in najdra?ji program v zgodovini Nase saj je stal neverjetnih 202 bilijona $ (v dana?njih denarju). Namen programa je bilo pripeljati ?love?ko posadko varno na povr?ino Lune in nato nazaj na Zemljo. Projekt je nastal na vrhuncu hladne vojne in vesoljske tekme z njim pa so ?eleli Ameri?ani enkrat za vselej kon?ati sovjetsko prevlado v vesolju. Jedro projekta je bila mogo?na raketa Saturn, ki bi v vesolje isto?asno ponesla posadko z bivalnim modulom in lunarni pristajalni modul. Projekt se je za?el leta 1961 dale? pred prvim poletom z razvojem rakete in ustreznih tehnologij. Projektu je kazalo izredno dobro, dokler ni leta 21. februarja 1967 pri?lo do tragi?ne nesre?e na Apollu 1 , v kateri so umrli vsi trije astronavti. Sledile so izbolj?ave, tako da se je projekt lahko nadaljeval. V poletih ozna?enimi s ?tevilkami od 2 do 10 so preizku?ali predvsem tehnologijo, tehnike letenja in posamezne odseke poti proti Luni. Prelomni polet je opravila odprava Apolla 8 , ki je kot prva obkro?ila Luno. Pristanek na Luni je bil zaupan posadki Apolla 11 , ta je pristala na Luni 20. julija 1969 . Sledilo je ?e ?est odprav, ki so na luninem povr?ju izvajale ?tevilne meritve in znanstvene poizkuse, izjema je bila le nesre?na odprava Apolla 13 , ki je morala pristanku na Luni odpovedati zaradi eksplozije na krovu vesoljskega plovila. Zadnja odprava je bila tako Apollo 17 decemra 1972 , odprave, ki naj bi ji sledile, pa so preklicali. Hkrati so s tem ukinili tudi projekt Apollo. Po tem se ljudje nikoli ve? niso vra?ali na Luno.

Projekt Skylab (1966-1979) uredi

Glavni ?lanek: Skylab .

Skylab je bila ameri?ka prva in edina vesoljska postaja . Zgrajena je bila leta 1966 iz ostankov odslu?ene rakete Saturn IB nato pa 14. maja 1973 izstreljena v zemeljsko orbito . Za njeno izstrelitev so uporabili kar raketo Saturn iz odpovedanih odprav Apollo. Med izstrelitvijo je pri?lo do po?kodb toplotnega ??ita in so?nih celic zato jo je morala njena prva posadka najprej popraviti. Popravilo postaj se tako uvr??a med eno prvih ve?jih popravil v vesolju. Na postaji je bil prostor za bivanje devet?lanske posadke, laboratorij in observatorij. Skupaj je bila postaja zasedena 171 dni (posami?no pa 28, 59 in 84 dni) obiskale pa so jo tri posadke med letu 1973 in 1974 . Posadka je postajo obiskovala z raketami Saturn, ki so ostale od odprav Apollo.

Program Apollo-Sojuz (1972-1975) uredi

Glavni ?lanek: Preskusni projekt Apollo-Sojuz .

Maja 1972 sta ameri?ki predsednik Richard Nixon in sovjetski premije Alexei Kosygin podpisala sporazum s katerim sta se zavezala k skupnemu raziskovanju vesolja. Da bi to bilo mogo?e so ustanovili preskusni projekt Apoll-Sojuz, s katerim so preizkusili povezljivost ameri?kih in sovjetskih modulov v vesolju. Program pa ni imel samo tehni?nih in znanstvenih ciljem temve? tudi politi?ne saj so s projektom simbolno zaklju?ili konec vesoljske tekme, ki se je za?ela daljnega leta 1957. Vesoljski ladji sta bili izstreljeni 15. julija v razmiku sedmih ur in pol. Do zdru?itve modulov je pri?lo dva dni kasneje 17. julija ob 16:19, sledilo je zgodovinsko rokovanje in izmenjava daril. Nato so sledila testiranja med katerimi sta se vesoljki ladji ve?krat zdru?ili. Zadnja zdru?itev je bila opravljena 19. julija ob 15:26, posadki sta tako skupaj pre?iveli ve? kot 1 dan in 23 ur. Po tem projektu Ameri?ani, vse do izstrelitve Space shuttla , niso ve? po?iljali posadk v vesolje.

Program Space Shuttle (1972-2011) uredi

Glavni ?lanek: Space Shuttle .

Zaradi dragega programa Apolla in iskanja njegovih alternativ so znanstveniki pri Nase v drugi polovici sedemdesetih let za?eli resno razvijati novo vesoljsko plovilo, ki bi lahko v vesolje poneslo posadko in koristen tovor ter se nato samostojno vrnilo na Zemljo. Po pristanku pa bi bilo vozilo mogo?e ponovno uporabiti. Zaradi te svoje specifike je vozilo dobilo novo revolucionarno obliko, ki spominja na letalo. Vozilo je bilo na?rtovano za orbitalne polete na vi?ini 185 do 643 km. V vesolje je lahko poneslo 24,4 ton koristnega tovora in od 2 do 8 ?lanov posadke, ki so lahko tam bivalo od 5 do 17 dni. Vesoljsko vozilo je v vesolje poletelo ob pomo?i dveh zunanji raket in velikega tanka za gorivo. Ko sta stranski raketi porabili gorivo sta se lo?ili od velikega tanka in ju je bilo mogo?e ponovno uporabiti. Edin stvar, ki je pri poletu ni bilo mogo?e uporabiti je bil veliki tank, ki je zagotavljal gorivo Space Shuttlu. Ko je v njem zmanjkalo goriva se je odlepil od Space Shuttla in zgorel v atmosferi. Med letoma 1975 in 1990 je bilo zgrajenih pet raketoplanov: Columbia , Challenger , Discovery , Atlantis in Endeavour . Zgrajen je bil tudi ?esti raketoplan z imenom Enterprise vendar ni nikoli poletel v vesolje saj so ga uporabljali za testiranja.

Prvi Space shuttle oz. vesoljki ?olni?, Columbia , je poletel 12. aprila 1981 na 20 obletnico prvega poleta s ?love?ko posadko. Temu so sledili ?e mnogi, dokler 28. januarja 1986 ni pri?lo do tragi?ne nesre?e raketoplana Challenger v kateri so umrli vsi ?lani posadke. Po nesre?i je bil program Shuttle za skoraj tri leta ustavljen. V tem ?asu so odpravili glavo napako ter ob?utno izbolj?ali varnost posadke. Zaradi svoje zasnove se je raketoplan v naslednjih letih izkazal kot odli?no vesoljsko prevozno sredstvo. Ker Nasa v vesolju ni imela vesoljske postaje so v ta namen uporabljali kar raketoplan na katerega so namestili laboratorij. Izredno odmevna je bilo tudi popravilo vesoljskega teleskopa Hubble . Po letu 1993 se je okrepilo sodelovanja z Rusija, zato so raketoplani postali stalni gosti na ruski postaji Mir. Potem ko je Mir leta 2001 odslu?il svoje so Ameri?ani in Ruski skupaj z drugimi partnerji za?eli graditi Mednarodno vesoljsko postajo . Kot glavno prevozno sredstvo so uporabili prav raketoplan. Gradnjo postaje pa je leta 2003 zasen?ila tragi?na nesre?a raketoplana Columbia . Program je za dve leti zastal, v tem ?asu so se Ameri?ani pri gradnji in oskrbovanju mednarodne postaje zana?ali na Ruse. Po odpravi pomanjkljivosti se je program ponovno nadaljeval, vendar ne za dolgo saj so predstavniki Nase oznanili, da ga bojo v najkraj?em mo?nem ?asu ukinili zaradi nara??anja stro?kov in iztro?enosti raketoplanov. Zadnji polet je opravil raketoplan Atlantis julija 2011 zatem so program nepreklicno ukinili.

Mednarodna vesoljska postaja (1998- ) uredi

Glavni ?lanek: Mednarodna vesoljska postaja .

Gradnja Mednarodne vesoljske postaje se je za?ela leta 1998 potem, ko so spoznali, da so ruski vesoljki postaji Mir, zaradi starosti, ?teti dnevi. Gre za najve?ji mednarodni vesoljski projekt. Postaja je bila zasnovana kot zdru?en projekt ameri?ke vesoljske postaje Freedom, ruske Mir-2, evropske Columbus in japonske Kibo. Projekti so bili zasnovani lo?eno vendar so jih zaradi pomanjkanja sredstev financiranja zdru?ili. Postaja je zasnovana modularno, sestavlja jo 13 znanstvenih in bivalnih moduli, son?ne celice, ?tevilni senzorji in ostale naprave za njeno nemoteno delovanje. Postajo oskrbujejo vesoljska plovila Sojuz in Progress do leta 2011 pa so postajo oskrbovali tudi raketoplani Space Shuttle. Prva stalna posadka se je na postaji naselila 2. novembra 2000 , od takrat naprej je postaja stalno naseljena. Na njej v povpre?ju prebivajo trije astronavti razli?nih narodnosti. Je najve?ji objekt v vesolju, ki ga je izdelala ?love?ka roka in ga je iz Zemlje mo?no videti s prostim o?esom. Gradnja postaje se je zaklju?ila leta 2011 operativna pa naj bi ostala do leta 2020 .

Programi brez ?love?ke posadke (1958- ) uredi

Po ukinitvi poletov s ?love?ko posadko leta 2011 se je Nasa usmerila v vesoljske odprave brez ?love?ke posadke. Te odprave so se izkazale kot zelo uspe?ne in relativno poceni zato ni nobena skrivnost, da sojih pri Nasi v zadnjih dveh desetletjih vedno bolj potiskali v ospredje. Prva vesoljska odprava brez ?love?ke posadke je bila izvedena daljnega leta 1958 ko so v vesolje izstrelili satelit Explorer 1. Satelit je bil del projekta z istim imenom, Explorer, z njim pa so ?eleli Sovjetom dokazati da so ZDA sposobno v vesolje poslati predmet, ki je delo ?love?kih rok. Projekt se je za?el leta 1958 in ?e vedno traja, tako da je to najstarej?i vesoljski projekt v Nasi in na svetu. Prvim satelitom Explorer je sledil projekt Telstar. ?lo je za civilni projekt komercialnega komunikacijskega satelita, ki so ga izdelali v Bellovih laboratorijih za komunikacijo. Ker pa je v tistih ?asih primanjkovalo tehni?nih zmogljivosti je Nasa prevzela odgovornost pri izstrelitvi in telemetriji . Prvi satelit, Telstar 1, je bil izstreljen 10. julija 1962, 7. maja 1963 pa mu je sledil ?e Telstar 2. V nasprotju s Sputnikom 1, ki je oddajal samo signal, sta satelita Telstar igrala koristno vlogo saj sta prena?ala televizijski signal iz enega konca Zemlje na drugega.

Ko je tehnologija dovolj napredovala so se znanstveniki usmerili v izdelavo vesoljski plovil, ki bi lahko dosegla tudi druge planete na?ega oson?ja. Prvi tak projekt je bil program Ranger, ki je potekal od leta 1961 do 1965. Z njim so raziskovali povr?ino Lune tako, da so posneli ?tevilne slike in jih poslali na zemljo. Projekt je bil >>samomorilne narave<< saj so sondo usmerili proti povr?ini Lune in jo tako namerno strmoglavili. Medtem ko je sonda padala so kamere posnele slike visoke resolucije in jih preko radijske zveze poslale na Zemljo. Zaradi velikega ?tevila izgubljenih sond in s tem finan?nih sredstev je projekt postal tar?a kritika zaradi ?esar so ga kmalu ukinili. So?asno s programom Ranger so za?eli razvijati tudi izredno uspe?ni program Mariner v katerem so sonde poslali proti planetom; Mars , Venera in Merkur . Raziskovanju Lune je bil posve?en tudi program Surveyor s katerim so preizku?ali tehnike in mo?nosti pristanka s ?love?ko odpravo. Kot ve?ji izziv se je izkazalo raziskovanje zunanjih planetov son?nega sistema. V ta namen so ustanovili projekt Pioneer, prva sonda Pioneer 10 je bila izstreljena marca 1972. Na svoji dolgi poti po son?nem sistemu je obiskala Jupiter danes pa je eden izmed najbolj oddaljenih predmetov, ki so delo ?love?kih rok. Prvi sondi je aprila 1973 sledila ?e druga Pioneer 11 , ki je obiskala Jupiter in Saturn . Projekti Pioneer je sledil projekt Voyager v katerem je sonda Voyager 2 kot edina dosedeaj obiskala planeta Uran in Neptun , medtem, ko je Voyager 1 obiskal planeta Jupiter in Saturn. Voyager 1 je februarja 1998 postal Zemlji najbolj oddaljen predmet, ki je delo ?love?kih rok. Zadnji odpravi proti zunanjim planetom sta bili Galileo ( 1989 ) in Cassini-Huygens ( 1997 ).

Veliko pozornosti je bilo usmerjene tudi Zemlji najbolj podobnemu planetu, Marsu. Leta 1976 so tja poslali izredno uspe?no odpravo Viking 1 kateri je nato sledila ?e odprava Viking 2 . Projekt raziskovanja Marsa je nato za nekaj ?asa ustavil v za?etku devetdesetih let dvajsetega stoletja pa je bil ponovno zagnan. Kot izredno uspe?en projekt se je izkazalo vozilo Mars Pathfinder , kateremu so v naslednjem desetletju in pol sledila ?e druge odprave ( Mars Global Surveyor , Mars Odyssey, Mars Scout Program, …)

Poleg planetov se je Nasa s pomo?jo odprav brez posadke lotila tudi raziskovanja vesolja in njegovih gradnikov; Zemlje, Sonca, meglic, galaksij , kometov , asteroidov , itd. Trenutno potekajo odprave Messenger proti Merkurju, New Horizons proti Plutonu, Dawn proti asteroidnemu pasu, Juno proti velikim zunanjim planetom in ?tevilne druge. Ponovno je bilo obujeno tudi raziskovanje Lune, kjer naj bi v naslednjih desetletjih postavili stalno naseljeno bazo. Ker so ti projekti skozi leta postajali vedno bolj obse?ni se danes ti izvajajo v sodelovanji med ve? dr?avami. Po ukinitvi poletov s ?love?ko posadko leta 2011 so se odprave brez posadke prebile na prednostno listo Nase.

Oktobra 2021 se je za?ela nova 12-letna raziskovalna misija z vesoljski plovilom Lucy. S programom na?rtujejo raziskovanje osmih asteroidov v Jupitrovi orbiti. ^[5]

Leta 2021 je NASA spro?ila prvo t. i. "odbojno misijo", s katero posku?ala spremeniti pot asteroida in mu prepre?iti trk z Zemljo. Za misijo bodo uporabili plovilo DART, ki so ga izstrelili novembra 2021. ^[6]

Poleg raziskovanja vesolja se znanstveniki pri Nasi ukvarjajo tudi z vesoljsko medicino, raziskovanjem zemeljskega povr?ja in atmosfere ter raziskovanjem u?inkovitih virov energije, pogonov in materialov. Tako lahko danes ?tevilne materiale, ki so bili npr. izdelani za vesoljske odprave danes sre?amo na policah trgovin ali pa se uporabljajo v letalstvu, avtomobilski industriji in medicini. Najbolj znani izdelki za pridobivanje energije, ki so se prvi za?eli mno?i?no uporabljati pri Nasi so bile tako son?ne in gorivne celice . Tudi teflon, ki je danes nepogre?ljiv v gospodinjstvu, je postal komercialno uporaben s pomo?jo nasinih znanstvenikov. Veliko je bilo narejenega tudi na podro?ju materialov, ki lahko prenesejo izredno visoke in izredno nizke temperature in so izredno trdni tudi pri velikih obremenitvah.

• Evropska vesoljska agencija
• Ruska vesoljska agencija
• Kitajska vesoljska agencija
• Italijanska vesoljska agencija

• Uradna spletna stran
• NASA History Series Publications
• Cassini Imaging Laboratory ? Slike planetov raziskovalne vesoljske ladje Cassini.