한국   대만   중국   일본 
Gertrude B. Elion - Wikipedija, prosta enciklopedija

Gertrude Belle Elion , ameri?ka biokemi?arka , farmakologinja in akademi?arka , nobelovka , * 23. januar 1918 , New York , Zdru?ene dr?ave Amerike , † 21. februar 1999 , Chapel Hill , Severna Karolina , ZDA.

Gertrude Belle Elion
Portret
Rojstvo Gertrude Elion
23. januar 1918 ( {{padleft:1918|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:23|2|0}} ) [1] [2] […]
New York
Smrt 21. februar 1999 ( {{padleft:1999|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:21|2|0}} ) [1] [2] […] (81 let)
Chapel Hill [d]
Narodnost Ameri?anka
Podro?ja biokemija , farmakologija
Ustanove Burroughs Wellcome
Alma mater Hunterjev kolid? , Mestna univerza New Yorka
Univerza v New Yorku
Pomembne nagrade Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (1988)
Nacionalna medalja znanosti (1991)
Spletna stran
nobelprize.org/prizes/medicine/1988/elion/biographical/

Svojo kariero je posvetila purinom in njihovim analogom ter njihovem kemoterapevtskem potencialu. Izna?la je dve od najzgodnej?ih u?inkovin za zdravljenje levkemije , tiogvanin in merkaptopurin , ter ?tevilne snovi za zaviranje razmno?evanja patogenov . Za odkritje novih na?inov zdravljenja si je leta 1988 z Jamesom Blackom in Georgeom Hitchingsom razdelila Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino . [4]

?ivljenjepis

uredi

Njen o?e, zobozdravnik, je bil priseljenec iz Litve , mati pa je v ZDA pri?la s Poljske . Na njeno usmeritev je najbolj vplivala prigoda s starim o?etom, ki je v mukah umrl za rakom , ko je bila najstnica. Takrat se je odlo?ila, da bo postala znanstvenica in poiskala zdravilo za raka, zato je vpisala ?tudij kemije na Hunterjevem kolid?u (del Mestne univerze New Yorka ) in diplomirala leta 1937. Dru?ina ji zaradi skromnega finan?nega stanja ni mogla omogo?iti podiplomskega ?tudija, hkrati pa kot ?enska ni mogla dobiti zaposlitve v stroki, ki je bila takrat ?e izrazito mo?ka domena. Tako se je zaposlila kot u?iteljica in ?ez nekaj ?asa sprejela ?e nepla?ano prakso pri kemiku, da ni izgubila stika s podro?jem. Nato je ob delu vpisala ?e magistrski ?tudij na Univerzi v New Yorku in ga kon?ala leta 1941.

?ele zaradi pomanjkanja strokovnega osebja, ko so bili ?tevilni mo?je vpoklicani za boj v drugi svetovni vojni , so se odprle prilo?nosti na tem podro?ju tudi za ?enske. Gertrude Elion je najprej dobila delo v kemi?ni analizi prehrambenih izdelkov, vendar je bila bolj ambiciozna in se je prijavila na razpis za asistentko v podjetju Burroughs Wellcome, pri Georgeu Hitchingsu, ki je ?elel razvijati u?inkovine z zaviralnim delovanjem na sintezo DNK . Natan?na zgradba DNK takrat ?e ni bila poznana, znani pa so bili gradbeni elementi, zato si je Hitchings domislil, da bi posku?al razviti kemi?ne antagoniste purinov ali njihovega prekurzorja, folne kisline . Ona pred tem ?e sli?ala ni za pirimidine ali purine, a se je jih nau?ila sintetizirati v laboratoriju in s kemi?no modifikacijo spreminjati njihovo zgradbo, nato pa v kulturi bakterije Lactobacillus casei preizku?ati, ali delujejo in na katero fazo sinteze DNK delujejo. Leta 1949 ji je uspelo sintetizirati purinski analog, ki je zavrl napredovanje levkemije pri poskusnih mi?ih in kmalu zatem ?e pri ?love?kih poskusnih subjektih. Ta je kasneje predstavljal osnovo za razvoj 6-merkaptopurina, s katerim ?e danes zdravijo nekatere vrste raka.

Kasneje je vpisala izredni doktorski ?tudij na Brooklynski politehniki, kjer pa ni opravila obveznosti. Po dveh letih, ko bi se morala popolnoma posvetiti doktoratu, se je raj?i odlo?ila za nadaljevanje dela pri Burroughs Wellcome. Poleg tega ji je Hitchings dejal, da za to, kar ?e dela, ne potrebuje doktorata. Pri Burroughs Wellcome je ostala vso svojo kariero, do upokojitve leta 1983, in napredovala do polo?aja vodje oddelka za eksperimentalno terapijo. Bila je avtorica 45 patentov za u?inkovine za zdravljenje herpesa ( aciklovir ), levkemije, malarije ( pirimetamin ), putike ( alopurinol ) in okvar imunskega sistema ter za imunosupresive .

Tudi po upokojitvi je ostala aktivna kot svetovalka pri podjetju (danes del korporacije GlaxoSmithKline ), pa tudi pri Svetovni zdravstveni organizaciji , Ameri?kem zdru?enju za raziskave raka in drugih organizacijah. Med drugim je imela svetovalno vlogo pri projektu razvoja azidotimidina (zidovudina), prvega odobrenega zdravila za zdravljenje oku?be z virusom HIV .

Delala je prakti?no do konca ?ivljenja. Nikoli se ni poro?ila ali imela otrok, v prostem ?asu pa se je najraje ukvarjala z glasbo, pohodni?tvom in fotografijo.

Priznanja

uredi

Za svoje delo je prejela ?tevilna priznanja, med njimi tretjino Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino (1988) in Nacionalno medaljo znanosti (1991). Nobelovo nagrado si je delila s svojim nadrejenim, Georgeom Hitchingsom, in Jamesom Blackom, ki je prav tako razvijal nove na?ine zdravljenja. Podelitev nagrade trem raziskovalcem iz industrije je redkost, prav tako je redkost, da jo prejme ?enska in oseba brez doktorata znanosti kot v primeru Gertrude Elion.

Sprejeta je bila tudi za ?lanico Ameri?ke akademije umetnosti in znanosti in tujo ?lanico britanske Kraljeve dru?be . 23 univerz ji je podelilo ?astne doktorate.

Sklici in opombe

uredi
  1. 1,0 1,1 Gertrude B. Elion ? 2010.
  2. 2,0 2,1 Encyclopædia Britannica
  3. 3,0 3,1 Gerber?J.?B. Elion, Gertrude (23 January 1918?21 February 1999), biochemist // American National Biography Online ? [New York] : Oxford University Press , 2017. ? ISSN 1470-6229 ? doi:10.1093/ANB/9780198606697.ARTICLE.1202091
  4. ≫The Nobel Prize in Physiology or Medicine 1988≪ . Nobelprize.org . Nobelov sklad . Pridobljeno 7. februarja 2014 .

Zunanje povezave

uredi