Johna Stuarta Milla je v celoti vzgajal njegov o?e, James Mill . Nikoli ni obiskoval nobene ?ole ali univerze , ampak ga je o?e vzgojno vodil vse od za?etka: trileten se je moral u?iti gr??ino , od sedmega leta latin??ino , aritmetiko in zgodovino , od dvanajstega pa ve? smeri vi?je matematike . Pri osmih letih je tudi prebiral vse latinske in gr?ke avtorje, ki so bili brani v tedanjih ?olah in univerzah, kot so Horacij , Vergilij , Ovid , Tacit , Homer , Dioniz , Sofoklej , Euripid , Aristofan in Tukidid . O?e ga je vzgajal tudi v utilitarizmu in prav z Johnom Stuartom Millom je ta beseda pre?la v splo?no rabo. V prostem ?asu je rad bral knjige o naravoslovnih znanostih in popularne romane, kot so Don Kihot in Robinson Crusoe .

Sedemnajstleten je za?el delati za Vzhodnoindijsko dru?bo , kjer je bil njegov o?e eden izmed najvi?jih uradnikov, in v tej slu?bi je ostal petintrideset let, vse dotlej, ko je leta 1858 dru?ba prenehala delovati. O?etova prevlada v vsem, kar je v ?ivljenju po?el, je pri dvajsetletnemu mladeni?u povzro?ila resno krizo, saj je za?util potrebo po samostojnemu vodenju ?ivljenja. Krizo je potem premagal in pri petindvajsetih spoznal poro?eno ?ensko, Harriet Taylor , med katerima se je razvila tesna zaupnost in kasneje strastna navezanost, zvezo pa je sprejel tudi njen mo?, John Taylor , kar je v tedanji dru?bi povzro?ilo veliko zgra?anje. Milla je Harriet vpeljala v boemski krog prijateljev in je iz u?enke postala njegova najstro?ja kriti?arka in svetovalka. Ko je njen mo? leta 1851 umrl, se je Mill poro?il s Harriet, a je leta 1858 umrla. Mill je bil med letoma 1865 in 1868 ?lan Parlamenta Zdru?enega kraljestva , kjer je opozoril nase zlasti s predlogom o volilni pravici za ?enske.

Vse od ?asa otro?tva je bil ateist , v svojih delih pa je bil tudi zelo diskreten glede svojih verskih prepri?anj. ^[6]

Mill je postal slaven ?e s svojo prvo knjigo, Sistem logike , delom v dveh zvezkih, ki ga je objavil leta 1843. Kljub naslovu vsebuje to delo splo?ni sistem filozofije , ki povzema vso dotedanjo empiristi?no filozofijo, kakor so jo razvilo Locke , Berkeley , Hume in Bentham , ?eprav brez Berkeleyjeve teologije in Humovega skepticizma . Delo je bilo dolga leta najbolj?i sistemati?ni prikaz tovrstne filozofije, zato je bilo priznano in vplivno po vsem svetu, ?eprav ni bilo posebno izvirno, razen v podrobnostih.

Delo O svobodi je ?e danes klasi?na razlaga pojmovanja posameznikove svobode. Mill je menil, da lahko posameznik po?ne karkoli, dokler s svojim po?etjem bistveno ne prizadene drugih. Njegova originalna in osrednja teza v tem delu je:

/.../samoobramba je edino, zaradi ?esar sme ?love?tvo, tako posameznik kakor skupnost, pose?i v svobodo katerega koli dejanja/.../

Bistvo dela pa je morda najbolje povzeto takole:

Posameznik je v dru?bi odgovoren le za tisti del svojega ravnanja, ki zadeva druge ljudi, med tem ko je v delu, ki zahteva zgolj njega samega, njegova neodvisnost upravi?eno brezpogojna. Posameznik je edini vladar nad samim seboj, nad lastnim telesom in duhom.

Delo Podrejenost ?ensk je ?e presenetljivej?e, saj je bil prvi filozof, ki je po dolgem obdobju odrinjenosti ideje o enakosti ?ensk od Epikurjeve smrti do 18. stoletja in vrenja liberalnih idej v ?asu francoske revolucije zagovarjal enakost med spoloma. Pred tem obdobjem sta bila edina filozofa, ki sta na?ela temo spolne enakosti, Platon , ki je trdil, da bi morali deklice vzgajati enako kakor de?ke, ter Epikur , ki je prav tako kakor Mill zahteval enakost za ?enske. Delo je hkrati prva knjiga, ki jo je kaki znani mislec posvetil zagovoru spolne enakosti. Knjiga je ?e danes cenjena med feministkami .

slovenski prevodi

• Utilitarizem in O svobodi , Krtina, Ljubljana, 2003 ( COBISS )
• Podrejenost ?ensk in Zgodnja eseja o zakonu in lo?itvi , Studia humanitatis, Ljubljana, 2005. ( COBISS )

seznam pomembnej?ih del po letu izida

• Duh ?asa (1831]; ang. The Spirit of the Age )
• Sistem logike (1843; ang. A System of Logic )
• Na?ela politi?ne ekonomije (1848; ang. Principles of Political Economy )
• O svobodi (1859; ang. On liberty )
• Utilitarizem (1863; ang. Utilitarianism )
• August Comte in pozitivizem (1865; ang. Auguste Comte and Positivism )
• Podrejenost ?ensk (1869; ang. The Subjection of Women )
• Avtobiografija (1873; ang. Autobiography )
• Trije eseji o religiji (1874; ang. Three Essays on Religion )

• Kratka biografija (angle?ko)
• Nekateri pomembnej?i citati Johna Stuarta Milla (angle?ko)
• Kratka biografija in nekateri pomembnej?i citati (francosko)

• Magee, B. (2002 [1998]). Poti filozofije . Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 184-185. ISBN 86-11-16376-1 ( COBISS )