Z Wikipedije, swobodneje encyklopedije
Konfesije w srjed?nej Europje wokoło 1618 (po krajach)
Reformacija
(
ła?onsce
reformatio
?wobnowjenje, nawro?enje“) pomjenuje we wu?im zmysle hibanje za wobnowjenje cyrkwje, kotre? wjed?e?e k pa?enju zapadneho
k?es?anstwa
do w?elakich konfesijow (
katolske
,
lutherske
,
reformowane
).
Reformacija wuchad?e?e w za?nym
16. l?tstotku
z centrow
Wittenberg
a
Zurich
. Jako jeje zapo?atk wobhladuje so tradicionelnje l?to
1517
, hdy? p?ibi
Martin Luther
swoje 95 tezow wo durje hrodowskeje cyrkwje we Wittenbergu.
Genf
wuwi so w 1540tych l?tach na t?e?e srjed?i??o reformacije, z cyłoeuropskim wuprud?enjom. Do dalokeje m?ry zakon?ena b??e reformacija znut?ka
Swjateho romskeho mocnarstwa
z Augsburgskim nabo?nym m?rom 1555; zwonka mocnarstwa pokro?owa?e wuwi?e pak hi??e ha? do 17. l?tstotka.
We
Łu?icy
p?e?d?e najwjet?i d??l wosadow k nowej konfesiji, jeno? mje??e teritorije we wobsydstwje klo?trow
Marijina hw?zda
(d?ensni?i kraj katolskich
Serbow
) a
Marijiny doł
ka? te?
Budyskeho tachantstwo
wostachu katolske. Z reformaciju wuwiwa?e so pr?ni raz
serbskor??ne
pismowstwo, najprjedy hłownje nabo?ne (p?eło?ki
biblije
, k?rlu?ow, katechizma atd.), pozd?i?o te? sw?tne.
- Jan Malink
(wud.):
Funf Jahrhunderte. Pje? l?tstotkow: Die Sorben und die Reformation. Serbja a reformacija.
LND, Budy?in 2017.
