Lagos

Iwde to Wikipedia
Lagos
city , port settlement , big city , metropolitan area , megacity
Golle imaa?e 1472   Taƴto
Laamu innde Lagos   Taƴto
Lesdinkeejum Lagos   Taƴto
Demonym Lagosian , Lagotien , Lagotienne   Taƴto
?emngal ngal sarwiisiiji leydi fu njoni haalude Inngilisjo   Taƴto
Lesdi Naajeeriya   Taƴto
Lamorde Naajeeriya , Southern Nigeria Protectorate , hautugo Naajeeriya , First Nigerian Republic , Colonial Nigeria   Taƴto
Nder laamoore Lagos   Taƴto
Hiiri-weeti pelle UTC+01:00   Taƴto
Jonde kwa'odineto 6°27′0″N 3°24′0″E   Taƴto
Hooreejo leydi Babajide Sanwo-Olu , Rilwan Akiolu   Taƴto
Laawol ngol laamu anndani http://www.lagosstate.gov.ng/   Taƴto
Hashtag Lagos   Taƴto
Map

Lagos un berniiji maw?e n?er Naajeeriya ?en e ?i?awre (?i?ire) gelle ?ur?e mawgu n?er Afirika , hawti e ?uu?irka yim?e ?un 15.4 milliyanji hawtir?e n?er gelle ?en tan. Lagos un?e kapital Naajeeriya haa say bowtal 1991 tokkiral bol?al sottinki ?un?e kapital yaari Abuja e ?er ?i caka lesdi ?in. ?i Lagos ?uu?irka gelleji ?in haa baano milliyanji 23.5 eno 2018, lattin?um ?un galliol mawgol n?er Afrik . Laagos un?i maw?um sanaa’or?i hebgo cede n?er caka ?en e hawtir?e jawdi ?un Diiwal Lagos e Naajeeriya ?e fuu.

Gelle ?en man?itira baano ?iiruki, tuurodoy, ja??or?e kapital ?e Afrik ?en e alamawal luumor?e gollital, jann?e, tufleeji, tittor?e laa?uki. Lagos e ?er galluje sappo n?er duuniyaru ?ur?e yawdu mawgu e berniiji. ?e megancio haa mari ?e nayi maw?e GDP ?er Afrik e guura go’o ?un ?e jay?e e resor?e deppe ndiiyam wee?i (belli) e ?er ge??al Afrik . ?e gelle Lagos ariyaaji un a maw?e inaare jann?e e biiruki caka n?er sahara Afrik .

Taariku (Distinor?e) [ ta?to | ta?to ?a?i wiki ]

Laagos un aslu jottori?e e?e awori kongi ?enndi ?un yimm?e yoruba n?er ?i ?arniwal 15th. ?i awori luusinii yaari n?e Island jooni nodda iddo n?en e yaari ?i maw?e jay?e joonnta Lagos Island. Awori un an?iraa?e luumo e gannci noddira ?um oko.

Sabo’e ?i ariyayi un jottori?i Laamor?e An?a?e Oyo ?e no??iri ?um Eko daga ?e ?arnuwal 16th yaari caka ?un e ?arniwal 19th innde Eko toku?o?e un mo ?un hollini artuu?o mo awari finna?o taawa nyi??uu?o, Oba Ado; Eko n?e inn?e leddi ?e Lagos hann?e.

Laaos (portugisre ?e beelel) un inn?e dokkol emo nyii?ol mo Potugal . ?umfu n?er taariku distinor?e ?um ?e inn?e wuro yaari lambaaji ?un warri lasgol yoruba kongi jo??ori?e joffoma’en ?i ariyaaji. Tokkiri ?um artuugal nyi?gal e?e awori no??ira ?i artu?e diiwal gargol ?un?e no??ir?e hakkilo portugal e?er ?arniwal 15th.

Mo Potugaal gurtin?o ruy de sequeire ?o?orii?o ?e ?er aryawol ?er 1472, tokann?o ?e ge?al edaw ?e gelle lago?e curamo, ma’ana wee?u bellel ?un curamo. ?er artugal ?arniwal 19th ?e Britainko’en kab?i ?i rachaaki ?e Atlantic gilooto?e luumo ?um?e hirna Afrik squadron ko kelannto?e squadron ?en e?un ann?ira faago geeso yaari ban?ire portugies, America, Francio, e Cuuba luumo too?e e yaari ?i ?er anti luumotoo?e he??in?e ?er hawti hirnare Afrik coastawal mawgol hauti e ?uu?u?i ganshooji thon ?e tigguki e semben?e ?e fotti?e hann?e ?e hirna Afrik coastal daga sierra leone fuu ?e ?atal yaari ?e nijar delta (hann?e Naajeeriya ) ?en e fottii?e fommbina e?e congo.

?er 1849, Britanko’en kollini John beeroji consul ?un ?e bias ?un benin e biafra e jonn?e mo jottori (e yuutir?e gomnaaku maako ?un fernando po) haa sai mo mayyi soi’ti ?er 1854.

Hiimo?e [ ta?to | ta?to ?a?i wiki ]