Ana Mayer , poro?ena Kansky, je 15. julija pred sto leti postala prva doktorica znanosti na slovenski univerzi in po nekaterih podatkih 72. ?enska na svetu s tem nazivom. Doktorirala je z disertacijo O u?inkovanju formalina na ?krob . Na poti do najvi?je stopnje izobrazbe in do znanstvenega poklica je morala podreti in presko?iti ?tevilne administrativne in ideolo?ke ovire. »Anka Mayer je primer moderne ?enske, ki ji je uspelo povezati dva nasprotna si svetova (uspe?no kariero in dru?insko ?ivljenje),« je poudaril dr. Franc Perdih z ljubljanske fakultete za kemijo.

Ana Mayer, klicali so jo tudi Anka, sicer ni bila prva Slovenka z doktorskim nazivom. Leta 1911 je v Pragi iz kemije doktorirala Ana Jenko , leta 1914 je na Dunaju doktorirala botani?arka Angela Piskernik , leta 1919 je prav tako na Dunaju iz zgodovine doktorirala Melita Pivec , iz fitopatologije pa Milena Peru?ek .

?e kot otrok je Ana Mayer, rojena leta 1895 v Lo?ah pri Vipavi, s svojo bistrostjo in nadarjenostjo za matematiko in druge naravoslovne predmete izstopala. Osnovno ?olo je obiskovala v Vipavi, nato je od?la v Ljubljano in leta 1914 na klasi?ni gimnaziji, kjer so sprva strogo lo?evali de?ke in deklice, maturirala z odliko.

?elela si je na Dunaj, a njena mama je bila prepri?ana, da preve? izobrazbe dekletom lahko ?kodi. Njen o?e je na smrtni postelji obljubil, da h?ere ne bo poslal ?tudirat, in dane besede ni hotel prelomiti. Je pa ponudil re?itev: ?e si bo sama zaslu?ila denar, lahko gre. In tako je, kot pi?e Marija Milenkovi? v monografiji Pozabljena polovica: portreti ?ensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem , organizirala obiranje marelic in njihovo prodajo v Trst in Gorico. Jeseni je odpotovala na Dunaj, a ji je nato pot do doktorata prekri?ala prva svetovna vojna.

Po besedah Perdiha ji italijanske oblasti niso izdale dovolilnice za prehod markacijske meje. Po vojni pa je dunajska univerza tudi sprejela odlok, da morajo slovanski ?tudenti zapustiti univerzo. A takrat je ?e za?ivela ljubljanska univerza in Mayerjeva je ?tudij nadaljevala pri profesorju Maksu Samcu , prvem rednem profesorju kemije.


 

Odstopna izjava

Pri pripravi doktorske disertacije se je, kot je na okrogli mizi ob stoti obletnici prvega doktorata na Slovenskem povedal Perdih, osredoto?ila na nasprotujo?e si trditve o vplivu formalina (to je vodna raztopina formaldehida ali metanala, organske kemijske spojine s formulo CH2O; formaldehid je brezbarven plin ostrega vonja, ki je dobro topen v vodi) na ?krob, ki so ga ugotavljali predvsem ?vicarski in nem?ki raziskovalci. »Ena stran je trdila, da formalin razkraja ?krob kot ?love?ki encimi, druga stran pa, da formalin tega ne more. Dokazi so bili v ve? ?lankih kontradiktorni in ravno temu se je posvetila Ana Mayer.«

Podro?je je obravnavala celostno in z obse?nim delom ji je uspelo dokazati, da formalin ne razkraja ?kroba. »Hkrati pa je ?e ugotovila, zakaj so nekateri dobili la?ne pozitivne rezultate. Pokazala je na nujnost ?istosti kemikalij. Formalinu se lahko prime?a mravljin?na kislina, ki pa ?krob razkraja. Opozorila je tudi na sterilnost vzorcev, saj so tudi v ?krobu lahko prisotne bakterije. Tako je poudarila pomembnost temeljitih predpriprav vzorcev in natan?nost postopkov,« je pojasnil Perdih in dodal, da je svoje rezultate objavila s profesorjem Samcem kot del njegovega raziskovanja ?kroba. V naslednjih dveh letih je objavila ?e ?tiri znanstvene ?lanke, kar je, tako Perdih, tudi za dana?nje razmere velik dose?ek. Njeni izsledki so bili pomembni ?e kar nekaj desetletij, saj so bila 20. leta prej?njega stoletja pionirska leta v preu?evanju polimerov.

Ana Mayer je nato zapustila akademsko kariero, ?eprav naj bi si ?elela nadaljevati raziskovalno pot. Kot smo pisali v Delu , ni povsem jasno, zakaj je leta 1922 podala odstopno izjavo na univerzitetnem kemijskem in?titutu. Morda zaradi finan?nih te?av in?tituta, morda zaradi poroke s profesorjem in dekanom medicinske fakultete Evgenom Kanskym ali morda, ker je bila nose?a. Z mo?em sta ustanovila kemi?no tovarno. Kot je poudaril Perdih, ?rka A v imenu podjetja jasno nakazuje, da jo je vodila ona. Podjetje je bilo zelo uspe?no, saj je proizvajalo ?irok nabor kemikalij za industrijsko in farmacevtsko rabo. Nato je svet znova zajela vojna. Nem?ke oblasti so tovarno zaplenile, po vojni je bila nacionalizirana, tako je Ana zadnja leta pre?ivela kot u?iteljica kemije.

Perdih je ?e povedal, da je poklicno pot uspe?no zdru?evala z dru?inskim ?ivljenjem, saj so vsi njeni otroci Aleksej, Evgen in Nu?a dosegli visoko izobrazbo.