Vauged, rusked da must (ruskedsinine) fosfor oma elementan allotropi?ed modifikacijad.
| 15
|
0
0
0
0
5
8
2
|
P
30,973762
|
| Fosfor
|
Fosfor
(
P
?
phosphorus
latinan kelel) om 15nz' himine element
himi?iden elementoiden periodi?es tabludes
. Sen sijaduz om videndesto?tkumnendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan modhe ? videnden gruppan paalagruppas, VA), tabluden koumandes periodas.
Element om ezmaine avaitud Anti?en mirun jal'ghe. Gamburgalaine Hennig Brand-alhimik louzi vauvhatujad substancijad ristitun kuzes vl 1669 i nimiti sida latinan kelen sanoil
phosphorus mirabilis
≪lamoin ?udonsadai kandai≫. Francine
Antuan Lavuazje
-himik (1743?1794) todesti fosforad elementari?eks substancijaks. Fosfor (vai Eosfor,
amui?grek
.:
Φωσφ?ρο?
fosforos
≪lamoin kandai≫) oli
homendeztahthan
kai?ijan amui?greki?es mifologijas.
Fosfor om levitadud Man kores znamasi?e?ti (800..900 grammad tonnas) i ani ei sida merivedes ? 0,07 mg/L. Ei voi louta fosforad puhthas olendas elementan lujan himi?en aktivi?usen tagut.
Fosfor om tarbhaine elabiden olijoiden taht, uhtneb luiden i hambhiden sauvondha, sen muiktused formiruidas stajiden sudaitukuid, fermentoid. Ristitun maks toi?etab fosforan uhtnendoid.
Fosfor om
metallatoi substancii
normali?i? arvoimi?i?, suttub kebnas. Kaik om nell' allotropi?t modifikacijad, polenijan himi?en aktivi?usen i li?adujan ninevusen modhe: morii vauged (kandase rusttaks lamudel vai ionizirujal sadegoi?endal
[1]
, pakuine ? li?adusidenke), vahantoksine rusked (2,4 g/sm³, om polimeraks koverikahanke strukturanke), must (sadas 20 tuhad atmosferid painudel i +200 C° lamudel, 2,69 g/sm³),
metalline
(sadas laz uks' millionad atmosferid painudel, 3,83 g/sm³, elektrojoksusen huva veim). Lugetas ruskedsini?t fosforad rusttan fosforan jaredkristalli?eks modifikacijaks.
Atommass ? 30,973762. Ninevuz (normali?i? arvoimi?i?) ? 1,82 g/sm³ (vauged fosfor). Suladandlamuz ? 317,3 K (44,15 C°). Kehundlamuz ? 553 K (279,85 C°).
Londuseline fosfor kogoneb uks'jai?es stabili?es
31
P-izotopaspai. Tetas 22 ratud radioaktivi?t izotopad 24..30, 32..46 atommassanke, ei ole izomarid. Kaiki? hatkemban
33
P-izotopan pol'?ihodami?en pord om 25,34 paivest.
Kavutadas rusttad fosforad tobjimalaz, sututami?substancijaks tehmaha
virid
(pandas konor'an polehe klejanke i stoklanke) i azegi?tod, minerali?eks
heretuseks
. Ottas kavutami?he vauktad fosforad pastmaha travijad azegi?tod. Pamineralad oma
apatit
Ca
5
(PO
4
)
3
(F,Cl,OH) i fosforit.
Ottas tegimi?tos fosfatoid abutusik? pehmdamha vet, andmaha metalloiden pindoile rosttumatomut (≪ma?ef≫-passivator).
- ↑
Радиационная химия (Radiacine himii) // Энциклопедический словарь юного химика (Noren himikan enciklopedine vajehnik). Kahtenz' pastand. / Tegiba V. A. Kricman, V. V. Stanco. ? M.: Pedagogika, 1990. ? Lp. 200.
ISBN 5-7155-0292-6
.
(ven.)