Cezijan kristallad
| 55
|
0
1
8
18
18
8
2
|
Cs
132,90545
|
| Cezii
|
Cezii
(
Cs
?
caesium
latinan kelel) om 55nz' himine element
himi?iden elementoiden periodi?es tabludes
. Sen sijaduz om uhtendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan modhe ? uhtenden gruppan paalagruppas, IA), tabluden kudendes periodas.
Element om harv londuses lujas, sik? se om kalli?. Pala Mankores ? 3,7 grammad tonnas. Germani?ed himikad Robert Bunzen i Gustav R. Kirhhof avai?iba cezijan vl 1860
spektrali?en analizan
abul. Nimitihe
latini?en
caesius
-sanan modhe ≪taivazma≫ znamasi?iden jonoiden tagut elementan spektras.
Cezii om toksine vahan, sen solad oma toksi?ed, cezii-137 ? radiotoksine. Antidot ? ≪Ferrocin≫-zell'
Berlinan azurinke
aktivi?eks komponentaks.
Cezii om pehmed hobedai?pakuine
muglmetall
. Puhtaz cezii koskub
kuldha
lujas, no vauvhemb. Element om paramagnetik. Kristalline segluz om kubine mulukeskustoittud.
Atommass ? 132,90545. Ninevuz (normali?i? arvoimi?i?) ? 1,873 g/sm³. Suladandlamuz ? 301,7 K (28,5 C°). Kehundlamuz ? 944 K (671 C°).
Londuseline cezii kogoneb uks'jai?es stabili?es
133
Cs-izotopaspai. Tetas 39 ratud
radioaktivi?t
izotopad 112..132, 134..151 atommassanke, i 22 izomarad. Kaiki? hatkemb om
135
Cs-izotop 1,33 mln vozid pol'?ihodami?en pordonke, sid'
137
Cs (T
½
=30,17 vot) i
134
Cs (2,065 vot). Radioaktivi?ed izotopad hajetas α- i protoni?en ?ihodami?en kal't (nomer 112), α-, β- i protoni?en (nomerad 114, 116, 118, 120), β- i protoni?en (nomer 113, 115), α- i β- ?ihodami?en (nomer 119, 122), β- i neitroni?en (nomerad 141..152) vai muite β-?ihodami?en (kaik toi?ed) kal't. Ned kandasoi?
ksenonaks
vai
barijaks
, izotopad 130, 132, 134 ? molembik?, izotopad 112 i 115 ?
jodaks
i ksenonaks, izotopad 114, 116, 118 i 120 ? ksenonaks, jodaks i
telluraks
, 119 i 122 ? ksenonaks i telluraks.
Metall om kaiki? aktivi?emb pai?i
francijas
, no ani ei ole londuses jal'gma?t. Muigotub il'mas suttundanke, reagiruib vedenke poukahtuden, segoitab jargeli?t stoklad. Ei ole reakcijoid
azotanke
normali?i? arvoimi?i?.
Cezii om vagev katalizator.
Ottas kavutami?he metallad medicinas i himi?es tegimi?tos, cezijan uhtnendoid ? optikas, akkumulatoraks, elektrolampoik?. Laz 70 tuhad tonnoid om vahvi?toittud mail'man loudmi?siji?. Sadas uhesa tonnad vodes. Kaiki? znamasi?emb sai om
Kanad
, cezijan mail'man varoiden sei?eme kumnendest kai?ese sen Tanko-loudmi?sijas.