한국   대만   중국   일본 
Zgodovina ? Wikinavedek Pojdi na vsebino

Zgodovina

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov

Zgodovina .

Navedki [ uredi ]

  • ?lovek je bitje, ki ustvarja zgodovino in svoje preteklosti ne more ponoviti, niti je ne more pozabiti. ( Wystan Hugh Auden )
  • Zgodovina dela ljudi modre, poezija duhovite, matematika ostroumne, naravna filozofija globokoumne. ( Francis Bacon )
  • Napravili smo toliko zgodovine, ki jo bodo zgodovinarji zgre?ili. ( Honore de Balzac )
  • Edino resni?no odlikovanje v tem nevarnem trenutku ?love?ke zgodovine in vesoljskega razvoja nima ni?esar z medaljami in trakci. Izjemno je ne zaspati. Vse drugo je ≫popcorn≪.
  • Ona dva (odvetnika, ki sta pripadala ≫klubu≪) sta mi navdihnila nenavadno misel: Zgodovina je ustvarila nekaj novega v ZDA, namre? goljufivost s samospo?tovanjem ali dvoli?nost s ?astjo.
  • Zgodovine ne gre pisati s predsodkom in treba je dati pogled obeh strani, tudi kadar je le na sama stran. ( John Betjeman )
  • Vsaka kaplja Temze je teko?a zgodovina. ( John Burns )
  • ?lovek ni popolnoma kriv: ni za?el zgodovine; tudi ni popolnoma nedol?en, saj jo nadaljuje. ( Albert Camus )
  • Noben velik ?lovek ni ?ivel zastonj. Svetovna zgodovina je le ?ivljenjepis velikih ljudi. ( Thomas Carlyle )
  • Ljubezen je ljudem ljub?a kot zakon, prav kot so romani bolj zabavni kot zgodovina. ( Chamfort )
  • ?e za?nemo prepir med preteklostjo in sedanjostjo, bomo uvideli, da smo izgubili bodo?nost.
  • Ponujam lahko le kri, trdo delo, solze in znoj.
  • Posedovanje sijajnih novih sredstev za produkcijo ni prineslo svobode, temve? skrb in lakoto. ( Albert Einstein )
  • Po tak?nem vedenju, kak?no odpu??anje? Premisli, zgodovina ima mnoga prekanjena obdobja, na?rtovane hodnike in izhode. ( Thomas Elliot )
  • Odlo?ilni dejavnik v zgodovini je na koncu produkcija in reprodukcija ?ivljenja. ( Friedrich Engels )
  • Izobra?en doma?in, ki prime za oro?je, da bi branil legitimnost svojega naroda in ki ho?e dokazati njegovo legitimnost in je pripravljen se sle?i do golega, da preu?uje zgodovino svojega telesa, mora izrezati srce iz svojega telesa. ( Frantz Fanon )
  • Prihodnost nas vznemirja, preteklost zadr?uje. Zato nam sedanjost uhaja. ( Gustave Flaubert )
  • Nisem rekel, da je (zgodovina) nesmisel. Zame je bila smisel... Nisem je posebno hudo potreboval.
  • Zgodovina so ?en?e.
  • Zgodovina ni znanost, to je umetnost. Uspejo le z domi?ljijo. ( Anatole France )
  • Usoda zgodovine nas je dru?ila, vas, mene in Duceja nerazdru?ljivo. ( Francisco Franco )
  • Ta poro?ila sem zbral in zapisal, da ne bi s ?asom zamrl spomin na to, kar se je zgodilo po svetu, zlasti pa, da se ne bi pozabile velike, ob?udovanja vredne storitve... ( Herodot , 5. stol. pr. n. ?t.)
  • Prihodnost pripada mnogo bolj srcem, kot duhovom. ( Victor Hugo )
  • Zgodovina je pravzaprav le malo ve? kot seznam zlo?inov, nespameti in ?lovekovih nesre?. ( Edward Gibbon )
  • Zgodovina znanosti je znanost sama.
  • Od tod in od danes za?enja nova doba svetovne zgodovine in lahko boste rekli, da ste pri tem sodelovali
  • Zgodovina znanosti je velika fuga, v katero glasovi ljudi vstopajo drug za drugim.
  • Zgodovina ljudi je bila vedno le zgodovina njihove lakote. ( Jean Guehenno )
  • Saloni la?ejo, grobovi so iskreni. Vendar ?al! Mrtvi, ti mrzli pripovedovalci zgodovine, zastonj govorijo divji mno?ici, ki razume le govorico ?ive strasti. ( Heinrich Heine )
  • Zgodovino pi?ejo najprej zmagovalci, potem pora?enci in na koncu nepristranski sodniki. ( Mirko Javornik , Pripisek dnevom)
  • Vedno je najbolj?a politika govoriti resnico, razen ?e niste izjemno dober la?nivec. ( Jerome Klapka Jerome )
  • Danes smo na robu nove meje (≫New frontier≪).
  • Ne spra?ujte, kaj va?a de?ela lahko stori za vas, vpra?ajte, kaj vi lahko storite zanjo.
  • Dokler ostajata ve?no in zgodovinsko zunaj drug drugega je zgodovinsko le prilo?nost. ( Soren Kirkegaard )
  • Kar vem iz zgodovine, vidim, da ?love?tvo ne bi znalo brez gre?nih kozlov. Mislim, da so bili v vseh ?asih nepogre?ljiva ustanova. ( Arthur Kostler )
  • Izvor sedanjih stvari se nahaja v preteklih stvareh, stvar pa se nikakor ne spozna bolje kakor po svojih vzrokih. ( Gottfried Wilhelm Leibniz , 17./18. stoletje)
  • Zgodovina ?love?tva je nenehno gibanje od vladanja nuje proti vladanju svobode. ( Mao Cetung )
  • Zgodovina dru?be do dana?njih dni je zgodovina boja razredov. ( Karl Marx )
  • Iz sedanjosti ne moremo be?ati v preteklost, marve? zmeraj samo v bodo?nost. ( George Orwell )
  • Za to stvarno ali izmi?ljeno ?ezmerno delo so tri mogo?a zdravila: A lahko odstopi, ali zahteva, da razpolovi svoje delo s sodelavcem B, ali pa zahteva dva pomo?nika C in D. V zgodovini najbr? ni primera, da A ne bi izbral tretje alternative. ( Northcote Cyril Parkinson )
  • Zgodovina sveta bi bila druga?na, ?e bi bil Kleopatrin nos kraj?i. ( Blaise Pascal )
  • V?asih pride? v zgodovino, ?e pravo?asno odide?. ( ?arko Petan )
  • Zgodovina se razodeva kot Bo?ji na?rt samo tistim, ki ne pustijo, da bi jih za sabo potegnilo hotenje mesa , ampak ostajajo bistrovidni in budni za preiskovanje znamenj ?asov. ( Bruno Pennacchini ) [2]
  • Talent zgodovinarja je v tem, da ustvari resni?no celoto iz detajlov, ki so samo delno resni?ni. ( Renan )
  • Najbolj uspe?en je politik, ki najbolj pogosto re?e z mo?nim glasom tisto, kar vsi mislijo. ( Theodore Roosevelt )
  • Kadar gradimo, mislimo, da gradimo za vedno. ( John Ruskin )
  • Svetovna zgodovina je seznam vsega tistega, ?emur bi se ?love?tvo lahko izognilo. ( Bertrand Russell )
  • Tisti, ki se ne spominjajo preteklosti, so obsojeni, da jo ?e enkrat do?ivijo. ( George Santayana , 20. stol.)
  • Kar pripoveduje zgodovina je le dolgotrajen, te?ak in zmeden sen, sen ?love?tva. ( Arthur Schopenhauer )
  • Celotno ?love?ko zgodovino lahko povzamemo v dveh stavkih: Prvi: ≫Saj mi ne more ?koditi.≪ Ki mu ?ez ?as sledi drugi: ≫Kako naj bi to vedel/-a?≪ ( Mark Shea ) [3]
  • Moja dejanja, prestajal sem jih, ne pa zagre?il. ( Sofokles )
  • Vsa zgodovina je en sam pekel, ni resnice in ni zablode in nima? se kam obrniti, pa tudi nikamor ne more? iti. ( Aleksander Sol?enicin , En dan Ivana Denisovi?a)
  • Zgodovina zahodne Evrope je hotena, Indije pa naklju?na usoda. ( Oswald Spengler )
  • Zgodovina je pohlevna jezdna ?ival, ki jo izmenoma jezdita logika in strast. ( Tone Svetina , Ljubezen - trojanski konj, 1988)
  • Sovra?niki so pokon?ani, razvaline so za vedno; izruval si njihova mesta, njih spomin se je izgubil. ( Ps 9,7 )
  • Spomin na pravi?nega bo blagoslovljen, ime krivi?nih bo strohnelo. ( Prg 10,7 )
  • Kar je bilo, bo spet, kar se je zgodilo, se bo spet zgodilo, ni? ni novega pod soncem. Kaj je, o ?emer bi se reklo: ≫Glej, to je novo!≪ Bilo je ?e zdavnaj, v vekih, ki so bili pred nami. Na prednike ni spomina, tudi na zanamce, ki ?e bodo, ne bo spomina nanje pri tistih, ki bodo ?iveli pozneje. ( Prd 1,9-11 )
  • Niti spomin na modrega niti spomin na norca ni trajen. Ker se v daljnih prihodnjih dneh vse pozabi, tako modri umre skupaj z norcem. ( Prd 2,16 )
  • Kar zadeva Juda Makabejca in njegove brate ? kako so o?istili veliki tempelj, posvetili oltar, poleg tega pa se bojevali proti Antiohu Epifanu in njegovemu sinu Evpatorju, kako so junaki, ki so se hrabro bojevali za judovstvo, bili dele?ni nekak?nih prikazni, tako da so kljub pi?lemu ?tevilu opusto?ili vso de?elo in pregnali barbarske mno?ice, spet pridobili po vsem svetu slavno sveti??e, osvobodili mesto, spet uveljavili zakone, ki so bili pred ukinitvijo, ker jim je bil Gospod z vso dobroto usmiljen ?, vse to je v petih knjigah prikazal Jazon iz Cirene, mi pa jih bomo sku?ali povzeti v enem samem delu. Ko smo namre? videli, kolik?no je valovje ?tevilk in kak?no te?avo imajo zaradi obilice gradiva tisti, ki se ?elijo poglobiti v zgodovinske pripovedi, smo si postavili tale cilj: voditi du?e tistih, ki ho?ejo samo branja, pomagati tistim, ki se radi u?ijo na pamet, in koristiti vsem, ki jim utegne priti ta knjiga v roke. Za nas, ki smo si nalo?ili napor, da to povzamemo, to ni bilo lahko delo. Nasprotno, terjalo je znoja in pre?utih no?i, kakor ni lahko ?loveku, ki pripravlja gostijo in sku?a zadovoljiti druge. Kljub temu pa bomo napor povzemanja radi vzeli nase, saj smo prepri?ani, da bodo mnogi hvale?ni. Pri tem bomo prepustili zgodovinarju, da natan?no razi??e podrobnosti, sami pa se bomo potrudili, da podamo glavne obrise povzetka. Kakor namre? mora graditelj nove hi?e skrbeti za celotno stavbo, medtem ko mora tisti, ki se loteva enkavstike in poslikave, iskati, kar je potrebno za razporeditev, tako je, mislim, pri nas. Poglabljati se v snov, spu??ati se v razpravljanja in raziskovati podrobnosti, to je stvar tistega, ki pi?e zgodovino. Tistemu pa, ki prireja kak?no gradivo, mora biti dovoljeno, da sku?a biti v izrazu ?im bolj jedrnat in da se odre?e iz?rpni obdelavi predmeta. Za?nimo torej tu na?o pripoved, saj smo se v predgovoru dovolj razgovorili. Nespametno bi namre? bilo raztegovati uvod v pripoved, pripoved samo pa kr?iti. ( 2 Mkb 2,19-32 , pisec razlo?i, kak?en je bil njegov namen, okoli 124 pr. n. ?t.)
  • Ker so ?e mnogi posku?ali urediti poro?ilo o dogodkih, ki so se zgodili med nami, kakor so nam jih izro?ili tisti, ki so bili od za?etka o?ividci in slu?abniki besede, sem sklenil tudi jaz, ko sem vse od za?etka natan?no poizvedel, tebi, nadvse odli?ni Teofil, vse po vrsti popisati, da spozna? zanesljivost naukov, o katerih si bil pou?en. ( Lk 1,1-4 , Posvetilo Teofilu, 1. stoletje)
  • Poslu?alcu bo ta zgodovina, ki ne pripoveduje ni? pravlji?nega, morda manj v?e?. ( Tukidid , 5. stol. pr. n. ?t.)
  • Zgodovina je znanost o stvareh, ki se ne ponavljajo.
  • Zgodovina je najbolj nevaren izdelek, ki ga je kdaj kemija intelekta izdelala.
  • Zgodovina opravi?i, kar se ho?e. Strogo ne u?i ni?esar, kajti v njej je vse in daje zglede za vse.
  • Morda nam bo neko? ugajal tudi spomin na to. ( Vergil )
  • Skoraj prav ni? tega, kar nam pripoveduje svetovna zgodovina, se skoraj prav nikoli ni dogodilo. ( Milan Vidmar )
  • Zgodovina je spisek zlo?inov in nesre?. ( Voltaire )
  • Pregovor pravi, da je zgodovina u?iteljica ?ivljenja. Glede na dogajanje v svetu moramo priznati, da smo ljudje v?eraj in danes dokaj slabi u?enci. Najbr? zaradi tega, ker iz zgodovine prena?amo samo podatke, jih spravljamo v svojih arhivih in v svojem spominu. Ne prena?amo pa do?ivetij ljudi, njihovih upanj in strahov, njihovih ?elja in hrepenenj. Zato zgodovina vse preve? ostaja prenos podatkov, ne pa sre?anje z ?ivljenjem, z ljudmi. Zaradi tega smo tolikokrat tako slabi u?enci. /.../ Pri?el sem do prepri?anja, da zgodovina ne pripada tistemu, ki jo preiskuje, ki brska po arhivih in odkriva sledi ?asa. Ta ?lovek zgolj stoji pred darom, ki so ga predenj polo?ili drugi ljudje, ljudje nekega drugega ?asa. Zgodovina pripada tistemu, ki jo je ustvarjal in ne tistemu, ki jo preiskuje, kakor ?ivljenje pripada tistemu, ki ga ?ivi, in ne tistemu, ki ga morda opazuje od zunaj. Nih?e ne more imeti oblasti nad njim. Tisti, ki je zgodovino ?ivel, ni nikoli dal avtorskih pravic nad svojim ?ivljenjem in svojim ?asom komu drugemu. Zato moramo pred zgodovino vedno stati z velikim spo?tovanjem. V njej so namre? ljudje in dogodki, ki so jih ustvarjali, mi pa smemo vanjo gledati in skozi to zrenje prej sku?ati razumeti svoj ?as, kot oblikovati njihovega. Na neki na?in moramo biti podobni restavratorjem, ki dvignejo prah in umazanijo z neke podobe, nikakor pa jim ne pride na misel, da bi jo popravljali po svojem okusu ali po okusu ?asa. ( Stanislav Zore ) [4]

Pregovori [ uredi ]

Viri [ uredi ]

  1. Ne posku?ajte se vpisati v zgodovino /.../ , Facebook.com, pridobljeno 1. maj 2023.
  2. Wilhelm Muhs (zbral), Kompas duha: 365 misli o glavnih krepostih, Novi svet, Ljubljana 2007, misel 323.
  3. Gregory K. Popcak, Sveta spolnost , prevedla Maja Bevk, Emanuel, Ljubljana 2018, stran 156.
  4. Stane Zore, V slu?bi Bogu in ljudem ; na: Franciskani.si, 1. oktober 2014.