한국   대만   중국   일본 
Univerza v Ljubljani - Wikipedija, prosta enciklopedija
Wikipedija

Univerza v Ljubljani

javna univerza v Ljubljani (Slovenija)

Univerza v Ljubljani ( latinsko Universitas Labacensis ) je najstarej?a in s 40.000 ?tudenti (v ?tudijskem letu 2016/17 [1] ) najve?ja univerza v Sloveniji . [2] Sede? - Rektorat univerze se nahaja v o?jem sredi??u Ljubljane , v stavbi Kranjskega de?elnega dvorca na Kongresnem trgu , fakultete pa se nahajajo v razli?nih delih Ljubljane in ena od njih, Fakulteta za pomorstvo in promet , v Portoro?u .

Univerza v Ljubljani
Logo of the University of Ljubljana
latinsko Universitas Labacensis
Ustanovljena 1919
Tip javna univerza
Prora?un 442.050.000 € (2022) [1]
Rektor Gregor Majdi?
Strokovni sodelavci
6.661 (2022) [1]
?t. ?tudentov 37.509 (2022) [1]
Dodiplomskih 21.352 (2022) [1]
Podiplomskih 14.058 (2022) [1]
Kraj Ljubljana , Slovenija
?lanstvo v zdru?enjih The Guild , Zdru?enje evropskih univerz
Spletna stran www.uni-lj.si

Trenutni (45.) rektor Univerze je Gregor Majdi? . ?tudenti so organizirani v krovno ?tudentsko organizacijo Univerze v Ljubljani .

Na razli?nih mednarodnih lestvicah, ki rangirajo univerze po akademskih in znanstvenih dose?kih, se ljubljanska univerza obi?ajno uvr??a med 600 najbolj?ih univerz na svetu, kot najvi?je uvr??ena univerza v Sloveniji. Po lestvici Academic Ranking of World Universities (ARWU, t. i.?≫ ?anghajska lestvica ≪) se tako do leta 2018 uvr??ala med 500 najbolj?ih, naslednje leto pa je zdrsnila stoterico ni?je. [3] [4] Po lestvici QS World University Rankings je v rangu 591?600 najbolj?ih za leto 2019, pri ?emer je najbolje ocenjeni ?tudijski program fizike in astronomije med 250 najbolj?ih, [5] po lestvici THE World University Rankings (Times Higher Education, 2019) pa v rangu 601?800. [6]

Zgodovina uredi

 
Sede? (rektorat) univerze

Visoko?olsko izobra?evanje se je?v Ljubljani za?elo??e leta 1704, ko?so v okviru filozofskega ?tudija na jezuitskem kolegiju ustanovili stolici?za logiko in cerkveno pravo,?1705?so ustanovili ?e stolico za fiziko in matematiko, leta 1766 pa?stolico?za mehaniko. Pokrivali so tudi? ?tudij teologije v povezavi s filozofskim ?tudijem. Ker?visoko?olska ustanova?v Ljubljani?ni premogla?vseh ?tudijev, ?jo danes?nekateri imenujejo tudi semiuniverza. V 18. stoletju je bil dodatno uveden ?e? medicinsko-kirur?ki ?tudij.

Popolna univerza v Ljubljani, sprva pod imenom Ecoles centrales, je bila ustanovljena leta 1810 v ?asu Napoleonovih Ilirskih provinc , a je bila kmalu za tem, ko si je Avstrija povrnila oblast nad Slovenijo, ukinjena. Vi?je/visoko?olsko izobra?evanje v Ljubljani pa je avstrijska oblast vrnila v obliko, ki je obstajala pred francosko zasedbo. Rektor ljubljanske univerze za ?asa francoskih Centralnih ?ol je bil Jo?ef Balant (Walland, Valant) (1763-1834), kasnej?i?gori?ki ?kof in nad?kof ter?metropolit ilirski, ki je bil rojen?v Novi vasi pri Radovljici. Zaslu?en je bil za razvoj osnovnega, vi?jega in visokega ?olstva na Slovenskem in spada med na?e pomembne narodnobuditeljske ?olnike in duhovnike.

Za?asno narodno predstavni?tvo v Beogradu je 16. julija 1919 na 55. seji v drugem branju dokon?no sprejelo zakon o Univerzi v Ljubljani, uradno ≫Zakon o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani≪, s popolnimi Pravno , Filozofsko , Tehni?ko , Teolo?ko in nepopolno, dvoletno Medicinsko fakulteto. Za je glasovalo 153 od 153 prisotnih poslancev. Regent Aleksander je zakon podpisal 23. 7. 1919 in ta datum ?tejemo tudi za uradni ustanovitveni datum, ?eprav je bil v uradnem listu Kraljevine SHS, Slu?bene Novine ?t. 83, objavljen ?ele 23. 8. 1919, v Uradnem listu De?elne vlade za Slovenijo ?t. 140 pa 1. 9. 1919. [7] Veliko zaslug za ustanovitev univerze imata Karel Verstov?ek [8] in Mihajlo Rostohar . [9] S kraljevo odlo?bo je bilo 31. avgusta imenovanih prvih profesorjev. Dvanajstega novembra so bili izvoljeni rektor in dekani, 3. decembra pa je bilo prvo predavanje. [10] V prvem letu (1919-1920) se je na univerzo vpisalo 942 ?tudentov, od tega 28 ?ensk in 914 mo?kih. V ?tudijskem letu 2007-2008 pa je bilo vpisanih ?e 47.465 ?tudentov. [11]

Ta razdelek potrebuje raz?iritev . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite . (mesec ni naveden?)

Zgodovina poimenovanja uredi

  • Univerza Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani/Universitas Labacensis (1919?1929)
  • Univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani/Universitas Alexandrina (1929?1941)
  • R. universita di Lubiana/Kraljeva univerza v Ljubljani (1941?1943)
  • Universitat Laibach/Univerza v Ljubljani (1943?1945)
  • Univerza v Ljubljani (1945?1979)
  • Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani (1979?1990)
  • Univerza v Ljubljani (od 1990)

Organiziranost uredi

 
Trenutni rektor univerze je endokrinolog z Veterinarske fakultete Gregor Majdi? .

Univerza v Ljubljani je javna ustanova, katere formalnopravna ustanoviteljica je Republika Slovenija , [12] a ima poseben status med javnimi ustanovami, saj slovenska Ustava in Zakon o visokem ?olstvu dolo?ata, da so javne univerze pri izvajanju svojega poslanstva avtonomne v organizacijskem in akademskem smislu. Pri tem pa ta pojem v zakonodaji ni natan?no opredeljen, tako da je v praksi avtonomija omejena na ve? na?inov, na primer z umestitvijo akademskega osebja v sistem javnih uslu?bencev. [13] [14]

Vodja in predstavnik univerze je rektor, ostali organi pa so ?e senat, ki je najvi?ji strokovni organ, upravni odbor, ki je odgovoren zlasti za materialne zadeve, in ?tudentski svet, ki zastopa interese ?tudentov. ?lanice ? fakultete in akademije ? vodijo dekani , poleg tega pa imajo lastne senate, upravne odbore, ?tudentske svete, akademske zbore in druge organe. [12]

Najve?ji dele? prora?una (za leto 2022 [1] ) predstavljajo neposredna prora?unska sredstva za izvajanje ?tudijskih programov, [15] fakultete pa lahko pridobivajo sredstva tudi z naslova ?olnin za izredni ?tudij, kandidiranjem na nacionalnih in mednarodnih razpisih za raziskovalno dejavnost ter iz drugih virov. [12]

?lanice univerze uredi

Univerzo sestavlja 26 ?lanic, od tega 23 fakultet in tri umetni?ke akademije , ki izvajajo ?tudijske programe v skladu z nacionalnim programom visokega ?olstva. [12]

Trenutne ?lanice uredi

Biv?e ?lanice uredi

Druge povezane ustanove uredi

Viri in opombe uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 ≫Univerza v ?tevilkah≪ . Univerza v Ljubljani. 2022 . Pridobljeno 16. junija 2023 .
  2. ↑ Vali?, Ur?a (13. december 2013). ≫Dan Univerze v Ljubljani≪ . Muzej novej?e zgodovine Slovenije . Pridobljeno 13. oktobra 2016 .
  3. ↑ ≫University of Ljubljana≪ . Academic Ranking of World Universities . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 10. avgusta 2019 . Pridobljeno 18. avgusta 2019 .
  4. ↑ ?kerl Kramberger, Uro? (17. avgust 2019). ≫Premalo denarja, ni?je uvrstitve slovenskih univerz v svetovni konkurenci≪ . Dnevnik . Pridobljeno 18. avgusta 2019 .
  5. ↑ ≫University of Ljubljana≪ . QS Top Universities . Quacquarelli Symonds Ltd . Pridobljeno 23. julija 2019 .
  6. ↑ ≫University of Ljubljana≪ . THE World University Rankings . Pridobljeno 23. julija 2019 .
  7. ↑ Polec, Janko (1929). ≫Ljubljansko vi?je ?olstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo≪. Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929 . Ljubljana: Rektorat Univerze kralja Aleksandra prvega. str.?173 in 181.
  8. ↑ Znameniti Velenj?an Karel Verstov?ek, zaslu?ni slovenski politik
  9. ↑ Trstenjak, Anton. ≫Rostohar, Mihajlo≪ . Slovenski biografski leksikon . Ljubljana: ZRC SAZU , 2013 ? prek Slovenska biografija .
  10. ↑ ≫Zgodovina UL≪ . Univerza v Ljubljani. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 6. oktobra 2013 . Pridobljeno 3. oktobra 2013 .
  11. ↑ Kuhar, ?pela; Potokar, Robert (2008). Gremo v mesto Ljubljana . Ustanova Fundacija Piranesi.
  12. ↑ 12,0 12,1 12,2 12,3 "Statut Univerze v Ljubljani" . Pravno-informacijski sistem . 28.1.2005 . http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=STAT98# . Pridobljeno 31.10.2016 .  
  13. ↑ Svetlik, Ivan (9. april 2016). ≫Komu koristita akademska svoboda in avtonomija univerz?≪ . Delo . Pridobljeno 31. oktobra 2016 .
  14. ↑ Igli?ar, Albin (2005). ≫Avtonomija univerze v lu?i slovenske in evropske ustave ter bolonjske deklaracije≪ . Revus . Zv.?5. str.?91?101. doi : 10.4000/revus.1816 .
  15. ↑ Sklep o dolo?itvi letnih sredstev za financiranje ?tudijske dejavnosti za leto 2022 . Ministrstvo RS za izobra?evanje, znanost in ?port. 21.6.2022 . https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Visoko-solstvo/Financiranje/Sklepi-o-dolocitvi-letnih-sredstev/Sklep-studijska_dej_2022_cistopis.pdf . Pridobljeno 16.6.2023 .  

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Univerza v Ljubljani .
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Univerza_v_Ljubljani&oldid=6212809 ≪