Med prve metode za zmanj?evanje opaznosti voja?kih enot sodi maskiranje oz. kamufla?a , ki se je v vojskovanju za?ela uporabljati ?ele pred za?etkom 1. svetovne vojne . Namen kamufla ?e je razbitje ?love?ke silhuete in ?im bolj?e zlivanje z okoljem, kar ote?i predvsem vidno detekcijo.

Razvoj tehnologije za zmanj?anje opaznosti pa je za?el dobivati zagon ?ele v 2. svetovni vojni , ko so se razvili razli?ni senzorji, predvsem radar. Nemci so proti koncu vojne razvili posebno oblogo, ki je sorazmerno dobro vpijala elektromagnetno valovanje takratnih radarjev in so jo uporabljali za oblaganje stolpov svojih podmornic (na teh podmornicah so preizku?ali ?e posebne gumijaste obloge, s ?imer so zmanj?ali hrup in opaznost za sonar ). Ravno tako so izdelali prototip bombnika Horten Ho-229, ki je bil zasnovan na principu lete?ega krila ; dodatno je bil prekrit z me?anico grafitnega prahu in lepila. To je omogo?ilo dobro neopaznost za takratne radarje, kar so s poskusi ugotovili ?ele po vojni.

Po koncu vojne so z razvojem te tehnologije nadaljevali v ZDA , kjer so ?eleli zmanj?ati radarsko opaznost vohunskih letal U2 . V okviru teh raziskav so izdelali tudi letalo A-12, ki je bilo predhodnik nadzvo?nega vohunskega letala SR-71 Blackbird .

V sedemdesetih letih 20. stoletja se je na podlagi teh raziskav za?el projekt Have Blue , katerega namen je bil izdelati lovsko letalo in bombnik z zmanj?ano radarsko opaznostjo. V okviru tega projekta so se mo?no naslanjali na teorijo zmanj?anja radarske slike, ki jo je razvil ruski fizik Peter Ufimcev in je omogo?ala ra?unalni?ko podprto na?rtovanje novih letal. Rezultat tega projekta sta bila takti?ni bombnik F-117 in strate?ki bombnik B-2 Spirit , ki sodita med najdra?ja moderna letala.

Zmanj?anje opaznosti za radar uredi

Glej tudi glavni ?lanek: Radarski presek

Zmanj?evanje radarske opaznosti se izvaja z motenjem radarja ter z zmanj?anjem radarskega preseka, ki je pasivna metoda. Slednje se danes dosega s kombinacijo oblike povr?ine, ki preusmeri glavnino radarskega snopa stran od radarja in uporabo materialov za absorbcijo elektromagnetnega valovanja. S tem se ustvarijo podro?ja, v smeri katerih se odboj radarskega snopa zelo zmanj?a. Pri letalih je treba vse oro?je spraviti v trup, enako velja tudi za antene in ostale izstopajo?e dele. Zelo podobni prijemi so uporabljeni tudi pri najnovej?ih tipih vojnih ladij .

Pri prvih letalih z zmanj?ano radarsko opaznostjo je uporaba teh ukrepov privedla do zmanj?anja stabilnosti, ki jo je bilo treba zagotavljati umetno z uporabo sistema fly-by-wire . Poleg tega je zaradi zahteve po namestitvi oro?ja v trupu bojni tovor teh letal po navadi manj?i, kot bojni tovor obi?ajnih letal.

Zmanj?anje opaznosti za infrarde?e (IR) senzorje uredi

Zmanj?anje opaznosti za senzorje IR valovanja je naslednji pomemben ukrep za zmanj?anje splo?ne opaznosti. Pri tem gre za metode zmanj?evanja oddane toplote, ki jo v glavnem generirajo pogonski motorji .

Pri letalskih motorjih se pogosto uporabljajo turboreaktivni motorji z dvojnim obtokom (t. i. turboventilatorski motorji ), pri katerih se vro?i izpu?ni plini dodatno hladijo s tokom hladnega zraka. Pri teh motorjih po navadi ni komore za dodatno zgorevanje, saj bi uporaba slednjega pove?ala toplotno sliko letala. Negativna stran tega je ni?ja hitrost letala in zmanj?ana mo?nost ostrej?ih manevrov, ki zahtevajo ve?jo mo? motorja. Dodatno hlajenje zagotavljajo zelo ?iroke izpu?ne odprtine v obliki re?, ki so lahko v smeri proti tlom zakrite s toplotno odpornimi zasloni (kot npr. pri bombniku B-2).

Zmanj?anje hrupa uredi

Metode za zmanj?anje hrupa so poleg v letalstvu predvsem pomembne za zmanj?evanje opaznosti vodnih plovil ( ladij in podmornic), saj pri slednjih zaradi vrtin?enja vode pri gibanju in pogonskega sistema prihaja do nezanemarljivega hrupa. Zato so povr?ine posebej oblikovane, da se vrtin?enje ?im bolj zmanj?a; enaka pozornost je potrebna pri na?rtovanju ladijskih vijakov , ki proizvajajo najve?ji hrup. Poleg tega se mo?no uporabljajo tudi protihrupne obloge, ki du?ijo ostale zvoke.

Prikrivanje emisij lastnih elektronskih naprav uredi

Z napredkom senzorjev je za??ita pred detekcijo razli?nih elektromagnetnih emisij, ki izvirajo iz elektronskih naprav na vozilu (kot so radarji, radiozveze , itd), postala zelo pomemben del zmanj?evanja neopaznosti. Z uporabo Faradayevih kletk se prepre?i ?irjenje emisij iz naprav navzven. Pri napravah, kot sta radio in radar, se uporabljajo posebne metode oblikovanja oddanih signalov tako, da jim je te?ko slediti oz. zvenijo kot naklju?ne motnje.

Kmalu po zalivski vojni , kjer so bili mno?i?no uporabljeni tudi manj opazni bombniki F-117, so ostale dr?ave za?ele tehnologijo za zmanj?anje opaznosti jemati bolj resno in tudi na?rtovati protiukrepe, ki so zasnovani na znanih omejitvah tehnologije za zmanj?anje radarske opaznosti.

Predvsem v Rusiji so za?eli glavnino razvoja vlagati v radarje z ni?jimi frekvencami (npr. v obmo?ju VHF ), ki bi bili teoreti?no zmo?ni zaznati letala z zmanj?ano radarsko opaznostjo. Pri tem so po nekaterih trditvah na podro?ju obdelave signalov naredili precej?en napredek na podro?ju lo?evanja tar? od ne?eljenih odbojev ( clutter ), ki je bilo vedno slaba to?ka teh radarjev. ^[1]

Potencialen protiukrep bi bilo omre?je radarjev, kjer so sprejemniki postavljeni lo?eno od oddajnika, saj manj opazna letala zaradi svoje oblike preusmerijo radarski snop v druge smeri, kjer bi jih lahko prestregli radarski sprejemniki in tako zaznali letalo. Izpeljanka tega principa so t. i. pasivni radarji, ki bi namesto namenskih oddajnikov uporabili kar obstoje?e omre?je radijskih, televizijskih in GSM oddajnikov. ^{[2] [3]}

• Plazma stealth

• Knott E.F., Shaeffer J. in Tuley M. (2004). Radar Cross Section. SciTech Publishing.
• Dimitris V. Dranidis: Airborne Stealth in a nutshell, Waypoint magazine, 2003