Svojo karierno pot je Kubrick za?el kot
fotograf
. Newyor?ki reviji
Look
je prodajal slike, posnete ljubiteljsko, kasneje (ko je posnel sliko prodajalca ?asopisov, zaprepadenega ob smrti ameri?kega predsednika
F. D. Roosevelta
) pa so ga zaposlili kot stalnega fotografa. Sloves je pridobil s fotografijami iz ameri?kega dru?abnega ?ivljenja in se pri?el navdu?evati nad
boksom
.
Kot zavzet obiskovalec filmskih predstav je bil prepri?an, da lahko filme, ki jih je videl v dvoranah, posname bolje. To je hotel dokazati. Najprej je posnel tri kratke filme, vse po vrsti dokumentarce - prvega o boksarju Walterju Cartierju, drugega o ?upniku, tretjega o mornari?kih delavcih (
Day of the fight
,
The Flying Padre
,
The Seafarers
). Njegova prva dva celove?erna filma
Strah in po?elenje
(
Fear and Desire
) in
Ubijal?ev poljub
(
Killer's Kiss
) sta v
Hollywoodu
pritegnila pozornost. Klasi?ni
film noir
Ubijanje
(
The Killing
) je po?el splo?no odobravanje. Dokazal je, da obvlada tehni?ni vidik filmske umetnosti. Njegov naslednji film
Steze slave
(
Paths of Glory
) mu je prinesel dokon?en prodor na sceno, pa tudi prepoved predvajanja v Franciji. Kubrickov zna?ilen in edinstven na?in izdelave filmov ter njegov za??itni znak sta postala znana. Dolgi posnetki prizorov, ?iroko sledljivo snemanje, izrazi na obrazih ter hladen, odmaknjen slog, ki se je nagibal k iz?rpavanju ne?nosti in ?love?nosti iz govore?ih filmskih zgodb.
Film
Spartak
(
Spartacus
) kot Kubrickov poskus predelave Hollywoodskega epskega filma velja za odli?nega. Kubrick je k filmu pri?el po naklju?ju - ko so odpustili prej?njega re?iserja, je studio, tudi na prigovarjanje Kirka Douglasa (ki je s Kubrickom sodeloval ?e pri
Stezah slave
), najel Kubricka. Ta je imel ve? te?av: najprej z Douglasom, ki je bil te?aven kot izvr?ni producent, tako da Kubrick ni mogel izpeljati vseh svojih idej - obenem pa je ?e ne tridesetletni Kubrick moral brzdati temperamente takih igralcev, kot so bili:
Charles Laughton
,
Laurence Olivier
in
Peter Ustinov
. Spori ob snemanju
Spartaka
so ga prepri?ali, da ne bo nikoli ve? delal na hollywoodski na?in. Od takrat naprej je poskrbel, da je imel pri svojih filmih vso umetni?ko svobodo, vklju?no s tr?enjem in pravico do kon?ne monta?e. Do konca ?ivljenja je ostal obstranec. Kljub temu je
Spartak
postal eden njegovih najuspe?nej?ih filmov. Zanj je prejel ?tiri
oskarje
in do?ivel velik komercialni uspeh.
V zgodnjih 1960-ih se je preselil v
Anglijo
in tam posnel film po zgodbi, ki ga je ?e dolgo ≫vzburjala≪?-
Lolita
. Film je seveda naletel na protest v katoli?kih krogih. V Angliji je Kubrick ostal do konca ?ivljenja. ?ivel je v Childwuckbury Manorju v okoli?u
St Albansa
. V mnogih kasnej?ih filmih je to?no o?ivil tuje kraje. Del prizorov v filmu
Full Metal Jacket
je na primer posnel tudi v Veliki Britaniji - v
Beckton Gasworksu
. Imeli so ga za samotarskega, vendar so ljudje, ki so ga poznali, povedali, da je med vodenjem izdelave svojih filmov ve?ino ?asa pre?ivel v dru?bah, ki so bile v lasti drugih.
Zaradi izbrane zgodbe za film
Lolita
se je spet sprl. Scenarij je delal z
Vladimirjem Nabokovom
, avtorjem knjige. Z izdelavo scenarija je hotel zagotoviti, da bi lahko po knjigi posneli zgodbo, ne da bi jo nehali igrati na svetovnih odrih. Scenarij se tako precej razlikuje od romana. V
Loliti
je odkril tudi nadarjenost
Petra Sellersa
. Prosil ga je, ?e bi v njegovem naslednjem filmu
Dr. Strangelove
hotel hkrati igrati ?tiri vloge. Sellers je ponudbo sprejel, ?eprav je na koncu nastopil le v treh vlogah.
Kubrick v napovedniku za film
Dr. Strangelove
(1964)
Film
Dr. Strangelove
imajo mnogi za enega najbolj?ih filmov vseh ?asov. Kubrickova odlo?itev, da posname smolnato ?rno komedijo, ki bi se izpla?ala, je bilo drzno tveganje. Toda karikatura nuklearnega spopada je povsem uspela. V filmu briljira tudi George C. Scott. Tudi Kubrickova naslednja filma
2001: Vesoljska odiseja
(
2001: A Space Odyssey
) in
Peklenska pomaran?a
(
A Clockwork Orange
) ocenjujejo za mojstrovini
znanstvenofantasti?nega
?anra.
2001
je poskrbel za revolucijo na podro?ju vizualnih u?inkov, vendar je (kakor prakti?no vsi Kubrickovi filmi) za ve?ino ljudi predolg in premonoton. Ta film mu je prinesel tudi edinega oskarja, za vizualne u?inke. Na drugi strani je
Peklenska pomaran?a
. Film, ki je bolj grozljivka kakor ZF, je spro?il ?kandal, ko se je zvrstilo nekaj zlo?inov, ki bi naj navdih jemali prav iz tega filma. Zato je Kubrick poskrbel, da so film umaknili iz distribucije. Ti trije filmi so skozi leta spro?ali ogromno polemik. Razprave o temah, globljih pomenih in simboliki, ki jih je Kubrick v zgodbah uporabil, se nadaljujejo ?e zdaj.
Njegov naslednji film
Barry Lyndon
pa ni dosegel enakega uspeha. Navkljub mnogim strastnim zagovornikom filma in prav tako ?tirim oskarjem v tehni?nih kategorijah (revolucionarna je bila recimo uporaba kamer v scenah, kjer ni bilo druge razsvetljave razen sve?) ga imajo za hladnega, po?asnega in ne?ivljenjskega. Po njem je Kubrick snemal filme veliko po?asneje. V naslednjih petindvajsetih letih je posnel le ?e ?tiri filme. Njegov sloves in ≫skrivnostnost≪?pa sta bila tolik?na, da so vsak njegov nov film po vsem svetu lepo sprejeli.
V nadaljevanju je posnel epsko grozljivko
Iz?arevanje
(
The Shining
) z
Jackom Nicholsonom
, vojno dramo
Full Metal Jacket
in ljubezensko dramo-grozljivko
?iroko zaprte o?i
(
Eyes wide shut
). Vsakega od teh filmov odlikuje dokaj dobra psiholo?ka ?tudija zna?ajev in po?asna kamera, posebej v prizorih groze.