Svojo mladost je pre?ivel v Hrastniku , rudarskem mestu v Zasavju. Izhajal je iz revne rudarske dru?ine. Kot odli?njaka so ga zastonj pou?evali u?itelji. Osnovno ?olo je obiskoval v Hrastniku, 1940 se je vpisal na ljubljansko be?igrajsko gimnazijo. Po nem?ki zasedbi Zasavja je sodeloval v mladinski OF, zaradi ?esar je bil decembra 1941 aretiran, a po zasli?anju izpu??en. Star?i so ga zaradi nevarnosti ponovne aretacije poslali v Voitsberg v Avstriji, ?olanje je nadaljeval na gimnaziji v Gradcu , kjer je zaklju?il sedmi razred, zato obstajajo sumi, da je bil takrat ?lan Hitlerjugenda . ^[3] 1943 je bil nekaj mesecev na prisilnem delu, februarja 1944 pa je zaklju?il gimnazijo v Bre?icah. Tam se je ponovno povezal z OF in se junija 1944 skupaj z o?etom pridru?il partizanskemu gibanju, in sicer 3. bataljonu ?landrove brigade. 1944 je bil sprejet v KPS, deloval je kot ?lan propagandnega odseka in ?lan biroja KP 4. operativne cone. Konec druge svetovne vojne je do?akal kot pomo?nik politkomisarja 3. bataljona Zidan?kove brigade in ostal v voja?ki slu?bi kot pomo?nik ?efa politi?nega odseka 14. divizije Jugoslovanske armade do njenega razformiranja 1947. 1947?50 je bil predavatelj na artilerijski ?oli v Zadru (politi?na ekonomija in dialekti?ni materializem), sledila je premestitev v Novo mesto, kjer je bil 1950?53 to?ilec divizije. 1953 je postal namestnik to?ilca ljubljanskega korpusa. Ob delu je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani 1958 zaklju?il ?tudij prava in bil kot visoki ?astnik preme??en v voja?ko protiobve??evalno slu?bo v Zagreb s ?inom podpolkovnika. V ?asu ?tudija je bil podpredsednik upravnega odbora Zveze ?tudentov Jugoslavije.Leta 1960 je od?el iz vojske, z dose?enim ?inom polkovnika jugoslovanske protiobve??evalne slu?be KOS . ^[4] V ?asu svoje voja?ke kariere je Dolanc diplomiral, v 60-ih pa je deloval kot predavatelj in upravitelj (1964-67) Visoke ?ole za politi?ne vede v Ljubljani (V?PV, kasnej?a FSPN oz. FDV ). ^[4] , ki mu je 1981 podelila naslov rednega profesorja za politi?ni sistem.

Leta 1965 je postal Dolanc ?lan centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije ^[5] , na 9. kongresu jugoslovanskih komunistov leta 1969 pa tudi ?lan predsedstva ZKJ (CK ZKJ med 1969-74 ni obstajal). Na marsikak polo?aj se je povzpel kot ne?ak svaka Lidije ?entjurc in kot ognjeni zagovornik "demokrati?nega centralizma". 1969 je bil (skupaj z Edvardom Kardeljem ) izvoljen v 15-?lanski izvr?ni biro Predsedstva ZKJ, nekoliko kasneje (januarja 1972) je postal tudi njegov sekretar, ki se je na tem sprva vsako leto rotirajo?em polo?aju obdr?al dobrih 7 let (1974-78 kot sekretar izvr?nega komiteja, nato samo ?e predsedstva CK ZKJ) kot de facto drugi ?lovek ZKJ ^[6] , vendar s tem ni prevzel pozicije "drugega ?loveka Jugoslavije", ki je dejansko ?e vedno pripadala Kardelju . Dolanc si je hitro pridobil mo?an vpliv znotraj Partije. Bil je eden od glavnih organizatorjev izredne seje partijskega predsedstva v Karađorđevu decembra 1971, na katerem je trda partijska linija izsilila odstop vodij Hrva?ke pomladi . V podobnem stilu je nadaljeval tudi znotraj slovenske partije, ko je novembra 1972 na plenumu centralnega komiteja ZKS zahteval obra?un z liberalnim delom partije pod vodstvom Staneta Kav?i?a . Kav?i? in njegovi sodelavci so bili kmalu zatem odstavljeni, vodstvo partije pa so prevzeli Dolancu lojalni kadri, med njimi Milan Ku?an . ^[7] Po smrti Edvarda Kardelja leta 1979 je izgubil najpomembnej?o izvr?ilno funkcijo v partiji (ob tem ga je Josip Broz Tito odlikoval z redom junaka socialisti?nega dela) in postal neformalni koordinator za Slovenijo, ostal pa je eden najvplivnej?ih osebnosti v jugoslovanski politiki. Ena od njegovih prednosti v partijskem boju za oblast je bila, da ni nikoli govoril o svoji nacionalni pripadnosti, zato so mu rekli tudi ≫denacionalizovani Slovenac≪.

Maja 1982 je bil Dolanc imenovan za notranjega ministra (zveznega sekretarja za notrenje zadeve) v vladi Milke Planinc . Maja 1983 se je javno prito?eval nad domnevnim porastom nacionalizma v Jugoslaviji in sovra?nih dejavnosti proti komunisti?nemu re?imu, za kar je obto?eval disidentske intelektualce. ^[8] Spomladi 1984 je pri?lo s tem v zvezi do dveh politi?no motiviranih sodnih procesov, ki se direktno pripisujeta Dolancu. V Beogradu je takrat policija priprla in odvedla na zasli?anje 28 udele?encev predavanja znanega disidenta Milovana đilasa . Enega od priprtih so na?li mtrvega nekaj dni kasneje, ?est drugih pa je bilo postavljenih pred sodi??e. Dolancu se pripisuje tudi naro?anje umorov politi?nih emigrantov in protire?imskih aktivistov, ki jih je izven meja Jugoslavije izvajala tajna slu?ba UDBA . Dolanc naj bi v tem obdobju tudi osebno ??itil enega od njenih agentov, poklicnega zlo?inca ?eljka Ra?natovi?a-Arkana . ^[4]

Od maja 1984 do maja 1989 je bil Dolanc slovenski ?lan predsedstva Jugoslavije, v tem obdobju pa tudi predsedujo?i "Zveznega sveta za za??ito ustavne ureditve". V letih 1988 in 1989 je bil en od tistih v zveznem vodstvu Jugoslavije, ki so neuspe?no posku?ali zaustaviti Milo?evi?evo anti-birokratsko revolucijo , ki jo je dojemal kot izraz srbskega hegemonizma. ^[9] Hkrati je bil Dolanc zadr?an tudi do novega vodstva Zveze komunistov Slovenije , ki je pod vplivom demokrati?nih procesov za?ela vsaj navidezno podpirati zahteve ve?ine Slovencev po liberalizaciji in osamosvojitvi Slovenije. ^[10] Ena od njegovih zadnjih javnih intervencij je bil intervju s takrat glavnim glasilom slovenske demokrati?ne opozicije, Mladino , ki je bil objavljen maja 1989. V njem je Dolanc sam sebe opisal kot "zadnjega titoista". ^[4]

Stane Dolanc se je umaknil iz jugoslovanskega politi?nega ?ivljenja 13. maja 1989 , v obdobju, ko so se v Sloveniji in drugih republikah ?e za?eli nezaustavljivi demokrati?ni procesi. Doma?i in tuji novinarji so se strinjali, da je iz federalnega gnezda od?el eden od zadnjih ≫?uvajev skrivnosti≪?. Dolanc je bil v ?asu umika v pokoj ?lan Predsedstva SFRJ, predsednik Komisije za revizijo zvezne ustave in siva eminenca UDB-e .

V pokoju, ki ga je u?ival na Gorenjskem , je postal poznavalec gob in novinarji so mu rekli ≫Veliki gobar≪. Zadnja leta je ?ivel v "?ebelnjaku" v Gozd Martuljku blizu Kranjske gore , bil je skoraj sosed vikenda?ice Vide Tom?i? . Umrl je 13. decembra 1999 v Ljubljani zaradi mo?ganske kapi (bil je velik kadilec). Star je bil 74 let. Pokopan je v Gozdu Martuljku. Do svoje smrti je ostal v tesnih prijateljskih stikih z mnogimi slovenskimi politiki, med drugimi tudi z biv?im predsednikom Slovenije Milanom Ku?anom .

Jovanka Broz , vdova Josipa Broza Tita, je leta 2013 Staneta Dolanca obto?ila, da je bil nacisti?ni agent, ki je hotel prevzeti oblast. ^[11]