Srednji vek in zgodnji novi vek uredi

Elementa kulturne enotnosti Severozahodne , Jugozahodne in Srednje Evrope sta vedno bila katolicizem in latin??ina . V Vzhodni Evropi, ki je ostala vzhodnopravoslavna , pa je prevladoval bizantinski kulturni vpliv; po veliki shizmi leta 1054 je Vzhodna Evropa v okviru Vzhodne pravoslavne cerkve , cerkvenoslovan??ine in cirilice razvila kulturno enotnost in odpor proti katoli?ki (in pozneje tudi protestantski) Zahodni Evropi. ^{[19] [20] [21]}

•  
  Frankovsko cesarstvo in njene vazalne dr?ave leta 814
•  
  Mo?no obmo?je Velikomoravske pod Svetopolkom I. Moravskim (870?894)
•  
  Vzhodnofrankovska dr?ava leta 843
•  
  Poljska pod dinastijo Pjastov leta 1000
•  
  Ogrska leta 1190
•  
  Sveto rimsko cesarstvo leta 1600
•  
  Republika obeh narodov in njeni fevdi leta 1619

Po mnenju mad?arskega zgodovinarja Jen?ja Sz?csa so bili temelji srednjeevropske zgodovine v prvem tiso?letju tesno povezani z zahodnoevropskim razvojem. Pojasnil je, da med 11. in 15. stoletjem ni pri?lo le do pokristjanjevanja in njegovih kulturnih posledic, temve? so se v Srednji Evropi pojavile tudi jasno opredeljene dru?bene zna?ilnosti, ki so temeljile na zahodnih zna?ilnostih. Klju?na beseda zahodnega dru?benega razvoja po tiso?letju je bila ?irjenje svobo??in in avtonomije v Zahodni Evropi. Ti pojavi so se sredi 13. stoletja pojavili v srednjeevropskih dr?avah. Obstajale so samouprave mest, okro?ij in parlamentov. ^[22]

Leta 1335, pod vladavino mad?arskega kralja Karla I. Ogrskega , je bil grad Vi?egrad , sede? mad?arskih vladarjev , prizori??e kraljevega vrha kraljev Poljske , ?e?ke in Mad?arske. ^[23] Dogovorili so se o tesnem sodelovanju na politi?nem in trgovinskem podro?ju, kar je njihove naslednike po koncu hladne vojne spodbudilo k uspe?ni srednjeevropski pobudi . ^[23]

V srednjem veku so srednjeevropska mesta prevzela magdebur?ke pravice in oblikovala samouprave.

Pred prvo svetovno vojno uredi

Pred letom 1870 se industrializacija, ki se je za?ela razvijati v Severozahodni in Srednji Evropi ter Zdru?enih dr?avah Amerike, ni bistveno raz?irila na preostali svet. Tudi v Vzhodni Evropi je industrializacija mo?no zaostajala. Rusija je na primer ostala prete?no ruralna in kmetijska, njeni avtokratski vladarji pa so kmete dr?ali v tla?anstvu. ^[25] Pojem Srednja Evropa je bil znan ?e v za?etku 19. stoletja, ^[26] vendar se je njeno resni?no ?ivljenje za?elo v 20. stoletju in takoj postalo predmet intenzivnega zanimanja. Prvi koncept je zdru?eval znanost, politiko in gospodarstvo ? bil je tesno povezan z intenzivno rasto?im nem?kim gospodarstvom in njegovimi te?njami po prevladi v delu evropske celine, imenovanem Mitteleuropa . Nem?ki izraz za Srednjo Evropo je bil tako moderen, da so ga za?eli uporabljati tudi drugi jeziki, ko so ozna?evali ozemlja od Rena do Visle ali celo Dnepra ter od Baltskega morja do Balkana . ^[27] Primer takratne vizije Srednje Evrope je viden v knjigi Josepha Partscha iz leta 1903. ^[28]

21. januarja 1904 je bilo v Berlinu ustanovljeno Srednjeevropsko gospodarsko zdru?enje ( Mitteleuropaischer Wirtschaftsverein ), katerega glavni cilj je bilo gospodarsko povezovanje Nem?ije in Avstro-Ogrske (s kasnej?o raz?iritvijo na ?vico , Belgijo in Nizozemsko ). Spet drugi? se je izraz Srednja Evropa za?el povezovati z nem?kimi na?rti za politi?no, gospodarsko in kulturno prevlado. T. i. ≫Biblija≪?srednjeevropskega koncepta je knjiga Friedricha Naumanna z naslovom Mitteleuropa , ^[29] v kateri je pozval k ustanovitvi gospodarske federacije po prvi svetovni vojni. Po Naumannovi zamisli naj bi bila v sredi??u federacije Nem?ija in Avstro-Ogrska , vklju?evala pa naj bi tudi vse evropske dr?ave zunaj Trojne antante . ^{[ navedi vir ]} Po nem?kem porazu v prvi svetovni vojni in razpadu Avstro-Ogrske je koncept propadel. O?ivitev te ideje je mogo?e opaziti v Hitlerjevem obdobju .

Medvojno obdobje uredi

Po podatkih Emmanuela de Martonne so bile leta 1927 srednjeevropske dr?ave naslednje: Avstrija, ?e?koslova?ka, Nem?ija, Mad?arska, Poljska, Romunija in ?vica. Avtor za opredelitev Srednje Evrope uporablja tako ?love?ke kot fizi?nogeografske zna?ilnosti, vendar ne upo?teva pravnega razvoja ali dru?benega, kulturnega, gospodarskega in infrastrukturnega razvoja v teh dr?avah. ^[31]

Medvojno obdobje (1918?1938) je prineslo nov geopoliti?ni sistem ter gospodarske in politi?ne te?ave, pojem Srednje Evrope pa je dobil druga?en zna?aj. Sredi??e zanimanja se je preselilo na njen vzhodni de ? v dr?ave, ki so se (ponovno) pojavile na zemljevidu Evrope: ?e?koslova?ko , Mad?arsko in Poljsko . Srednja Evropa je prenehala biti obmo?je nem?kih prizadevanj za vodenje ali prevlado in je postala obmo?je razli?nih integracijskih gibanj, katerih cilj je bil re?evanje politi?nih, gospodarskih in nacionalnih problemov ≫novih≪?dr?av, kar je predstavljalo na?in soo?anja z nem?kimi in sovjetskimi pritiski. Vendar je bilo navzkri?je interesov preveliko, zato nista uspeli niti ideja Male antante niti Intermariuma ( Mi?dzymorze ). K temu ni pripomoglo niti dejstvo, da je bila ?e?koslova?ka edina ve?kulturna, demokrati?na in liberalna dr?ava med svojimi sosedami. Dogodke pred drugo svetovno vojno v Evropi ?vklju?no s tako imenovano zahodno izdajo in Munchenskim sporazumom? sta v veliki meri omogo?ila nara??ajo?i nacionalizem in etnocentrizem, ki sta bila zna?ilna za to obdobje.

Medvojno obdobje je v koncept Srednje Evrope vneslo nove elemente. Pred prvo svetovno vojno je obsegala predvsem nem?ke dr?ave (Nem?ija, Avstrija ), nenem?ka ozemlja pa so bila obmo?je na?rtovanega nem?kega prodora in prevlade ? vodilni polo?aj Nem?ije naj bi bil naravna posledica gospodarske prevlade. ^[26] Po vojni je bil vzhodni del Srednje Evrope postavljen v sredi??e koncepta. V tem ?asu so se znanstveniki za?eli zanimati za to idejo: Mednarodni zgodovinski kongres v Bruslju leta 1923 se je posvetil Srednji Evropi, kongres leta 1933 pa je nadaljeval razprave. ^[32]

Mad?arska zgodovinarka Magda Adam je v svoji ?tudiji Versajski sistem in Srednja Evropa (2006) zapisala: ≫Danes vemo, da je bila nadloga Srednje Evrope Mala antanta , voja?ko zavezni?tvo ?e?koslova?ke , Romunije in Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (pozneje Jugoslavije), ki leta 1921 ni bila ustanovljena zaradi sodelovanja Srednje Evrope ali boja proti nem?ki ?iritvi, temve? zaradi napa?nega prepri?anja, da je treba popolnoma nemo?no Mad?arsko potla?iti.≪ ^[32]

Avantgardna gibanja v Srednji Evropi so bila pomemben del razvoja modernizma, ki je v 20. letih 20. stoletja dosegel svoj vrhunec po vsej celini. Vir srednjeevropskih avantgard (Los Angeles County Museum of Art) vsebuje primarne dokumente o avantgardah v Avstriji , na ?e?koslova?kem , v Nem?iji , na Mad?arskem in na Poljskem med letoma 1910 in 1930. ^[30] Manifesti in revije srednjeevropskih radikalnih umetni?kih krogov so dobro znani zahodnim znanstvenikom in se pou?ujejo na temeljnih univerzah te vrste v zahodnem svetu.

Mitteleuropa uredi

Mitteleuropa se lahko nana?a na zgodovinski koncept ali na sodobno nem?ko opredelitev Srednje Evrope. Nem?ki izraz Mitteleuropa (ali njegov dobesedni prevod Srednja Evropa ^[33] ) je kot zgodovinski pojem dvoumen nem?ki pojem. ^[34] Po Fritzu Fischerju je bila Mitteleuropa na?rt iz obdobja rajha 1871?1918 , s katerim naj bi stare cesarske elite posku?ale zgraditi sistem nem?ke gospodarske, voja?ke in politi?ne prevlade od severnega morja do Bli?njega vzhoda in od Nizkih dr?av prek ruskih step do Kavkaza. ^[35] Kasneje je profesor Fritz Epstein trdil, da je bila gro?nja slovanske ≫Drang nach Westen≪?(zahodne ekspanzije) glavni dejavnik za nastanek ideologije Mitteleurope , ?e preden je leta 1871 nastal rajh. ^[36]

V Nem?iji je bila ta konotacija v?asih povezana tudi s predvojnimi nem?kimi pokrajinami vzhodno od linije Odra-Nisa . ^{[ navedi vir ]}

Izraz ≫Mitteleuropa≪?pri nekaterih starej?ih ljudeh vzbuja negativne zgodovinske asociacije, ?eprav Nemci v regiji niso imeli izklju?no negativne vloge. ^[37] Ve?ina srednjeevropskih Judov je sprejela razsvetljensko nem?ko humanisti?no kulturo 19. stoletja. ^[38] Nem?ko govore?i Judje z Dunaja , Budimpe?te in Prage na prelomu 19. in 20. stoletja so postali predstavniki najbolj?e srednjeevropske kulture, ?eprav je nacisti?na razli?ica ≫Mitteleurope≪?to kulturo uni?ila. ^[39] Vendar se izraz ≫Mitteleuropa≪?zdaj v nem?kem izobra?evanju in medijih spet pogosto uporablja brez negativnega pomena, zlasti po padcu komunizma. Mnogi prebivalci novih nem?kih de?el se namre? ne opredeljujejo kot del Zahodne Evrope in zato raje uporabljajo izraz ≫Mitteleuropa≪.

Srednja Evropa med drugo svetovno vojno uredi

Med drugo svetovno vojno je Srednjo Evropo v veliki meri okupirala nacisti?na Nem?ija. ?tevilna obmo?ja so bila bojna in posledi?no opusto?ena. Zaradi mno?i?nega poboja Judov so se ?tevilna njihova stoletja stara naselitvena obmo?ja izpraznila ali pa so se tam naselili drugi ljudje, njihova kultura pa je bila izbrisana. Tako Adolf Hitler kot Josif Stalin sta diametralno nasprotovala stoletnim habsbur?kim na?elom ≫?ivi in pusti ?iveti≪?glede etni?nih skupin, narodov, manj?in, religij, kultur in jezikov ter posku?ala uveljaviti svoje ideologije in oblastne interese v Srednji Evropi. Zavezniki so imeli razli?ne na?rte za povojno dr?avno ureditev v Srednji Evropi. Medtem ko si je Stalin prizadeval pridobiti ?im ve? dr?av pod svoj nadzor, je Winston Churchill raje oblikoval srednjeevropsko Donavsko konfederacijo, ki bi te dr?ave usmerila proti Nem?iji in Rusiji.

Obstajali so tudi na?rti za priklju?itev Bavarske in Wurttemberga k raz?irjeni Avstriji. ^[40] Za ta cilj so si prizadevala tudi razli?na odporni?ka gibanja okoli Otta von Habsburga . V tej smeri je na?rtovala tudi skupina okoli avstrijskega duhovnika Heinricha Maierja , ki je uspe?no pomagala zaveznikom pri vodenju vojne, saj je med drugim v ZDA posredovala proizvodne lokacije in na?rte za rakete V-2 , tanke Tiger in letala. ^{[41] [42]} Tako je tudi Otto von Habsburg sku?al Mad?arsko iztrgati iz rok nacisti?ne Nem?ije in ZSSR. ^{[43] [44]} Po vojni je bilo treba prepre?iti nem?ko mo? v Evropi zaradi razli?nih razlogov. Churchillove zamisli, da bi z operacijo iz Jadranskega morja pred Rusi dosegli obmo?je okoli Dunaja in Budimpe?te, na?elniki ?tabov zahodnih zavezni?kih sil niso odobrili. ^[45] Zaradi voja?kih razmer ob koncu vojne so prevladali Stalinovi na?rti in velik del Srednje Evrope je pri?el pod ruski nadzor. ^{[46] [47]}

Srednja Evropa za ?elezno zaveso uredi

Po drugi svetovni vojni so veliki deli Evrope, ki so bili kulturno in zgodovinsko zahodni, postali del vzhodnega bloka . ?e?ki pisatelj Milan Kundera (izseljenec v Franciji) je leta 1984 v New York Review of Books pisal o ≫tragediji Srednje Evrope≪. ^[49] Meja med obema blokoma se je imenovala ?elezna zavesa . Zato se je angle?ki izraz Central Europe (Srednja Evropa) vse pogosteje uporabljal le za najzahodnej?e dr?ave nekdanjega Var?avskega pakta (Vzhodna Nem?ija, Poljska, ?e?koslova?ka, Mad?arska), da bi jih opredelil kot komunisti?ne dr?ave, ki so bile kulturno povezane z Zahodno Evropo. ^{[ navedi vir ]} Ta uporaba se je nadaljevala po koncu Var?avskega pakta, ko so se te dr?ave za?ele spreminjati.

Obdobje po drugi svetovni vojni je v dr?avah vzhodnega bloka prineslo blokado raziskav o Srednji Evropi, saj je vsak njihov rezultat dokazoval druga?nost Srednje Evrope, kar je bilo v nasprotju s stalinisti?no doktrino. Po drugi strani je tema postala priljubljena v zahodni Evropi in Zdru?enih dr?avah, pri ?emer so veliko raziskav opravili priseljenci iz Srednje Evrope. ^[50] Ob koncu komunizma so se publicisti in zgodovinarji v Srednji Evropi, zlasti protikomunisti?na opozicija, vrnili k svojim raziskavam. ^[51]

Po mnenju Karla A. Sinnhuberja ( Central Europe: Mitteleuropa: Europe Centrale: An Analysis of a Geographical Term ) ve?ina srednjeevropskih dr?av ni mogla ohraniti svoje politi?ne neodvisnosti in je postala sovjetska satelitska Evropa. Poleg Avstrije sta svojo politi?no suverenost do neke mere ohranili le obrobni evropski dr?avi Finska in Jugoslavija , ki sta ostali zunaj vseh voja?kih zavezni?tev v Evropi.

Odprtje ?elezne zavese med Avstrijo in Mad?arsko na vseevropskem pikniku 19. avgusta 1989 je nato spro?ilo mirno veri?no reakcijo, na koncu katere ni bilo ve? Vzhodne Nem?ije in vzhodni blok je razpadel. ^{[52] [53]} To je bil najve?ji pobeg iz Vzhodne Nem?ije po izgradnji berlinskega zidu leta 1961. Po pikniku, ki je temeljil na zamisli Otta von Habsburga , da bi preveril odziv ZSSR in Mihaila Gorba?ova na odprtje meje, se je ve? deset tiso? medijsko obve??enih vzhodnih Nemcev odpravilo na Mad?arsko. ^[54] Vodstvo NDR v Vzhodnem Berlinu si ni upalo popolnoma blokirati meja lastne dr?ave, ZSSR pa se ni odzvala. S tem se je poru?il oklep vzhodnega bloka in Srednja Evropa se je osvobodila komunizma. ^{[55] [56] [57]}

Vloge uredi

Po mnenju ameri?kega profesorja Ronalda Tierskyja je bil vrh leta 1991 v Vi?egradu na Mad?arskem , ki so se ga udele?ili poljski, mad?arski in ?e?koslova?ki predsednik, takrat razgla?en za velik preboj v srednjeevropskem sodelovanju, vendar je Vi?egrajska skupina postala sredstvo za usklajevanje poti Srednje Evrope v Evropsko unijo, medtem ko je razvoj tesnej?ih vezi znotraj regije zamrl. ^[58]

Ameri?ki profesor Peter J. Katzenstein je Srednjo Evropo opisal kot vmesno postajo v procesu evropeizacije, ki na razli?ne, ?eprav primerljive na?ine zaznamuje proces preoblikovanja dr?av Vi?egrajske skupine. ^[59] Po njegovem mnenju se v sodobnem nem?kem javnem diskurzu ≫srednjeevropska identiteta≪?nana?a na civilizacijsko lo?nico med katolicizmom in vzhodnim pravoslavjem. ^[59] Pravi, da ni natan?nega in nespornega na?ina za dolo?itev, ali so Litva, Latvija, Estonija, Srbija, Hrva?ka, Slovenija, Romunija ali Bolgarija del Srednje Evrope. ^[60]

Srednja Evropa je bolj kot fizi?na enota pojem skupne zgodovine, ki je v nasprotju s sosednjimi regijami. O tem, kako poimenovati in opredeliti srednjeevropsko obmo?je, potekajo razprave. Zelo pogosto je opredelitev odvisna od narodnosti in zgodovinske perspektive njenega avtorja.

Akademske definicije uredi

Glavne predlagane regionalne opredelitve, ki jih je zbral poljski zgodovinar Jerzy Kłoczowski , vklju?ujejo: ^[61]

• Zahodno in vzhodno Srednjo Evropo ? ta koncept, predstavljen leta 1950, ^[62] razlikuje dve regiji v Srednji Evropi: nem?ko zahodno sredi??e z imperialno tradicijo rajha in vzhodno sredi??e, ki ga pokrivajo razli?ni narodi od Finske do Gr?ije , ume??eni med velike imperije Skandinavije , Nem?ije, Italije in Sovjetske zveze .
• Srednjo Evropo kot obmo?je kulturne dedi??ine Republike obeh narodov ? o pomembnosti tega pojma vztrajajo predvsem ukrajinski , beloruski in litvanski zgodovinarji v sodelovanju (od leta 1990) s poljskimi zgodovinarji
• Srednjo Evropo kot regijo, povezano z zahodno civilizacijo od ustanovitve lokalnih dr?av in cerkva, vklju?no z dr?avami, kot so Republika obeh narodov , Kraljevina Hrva?ka , Sveto rimsko cesarstvo , poznej?e Nem?ko cesarstvo , Habsbur?ka monarhija , Ogrska in ?e?ka krona . Tako razumljena Srednja Evropa meji na Rusijo in Jugovzhodno Evropo , vendar je to?no mejo regije te?ko dolo?iti.
• Srednjo Evropa kot obmo?je kulturne dedi??ine habsbur?kega cesarstva (pozneje Avstro-Ogrske ) - pojem, ki je priljubljen v regijah ob Donavi : Avstrija , ?e?ka , Slova?ka , Slovenija , velik del Hrva?ke , Romunija in Srbija , pa tudi manj?i deli Poljske in Ukrajine . Na Mad?arskem zo?enje Srednje Evrope na nekdanje habsbur?ke de?ele ni priljubljeno.
• Koncept, ki poudarja povezave Belorusije , Moldavije in Ukrajine z Rusijo , in obravnava ruski imperij skupaj s celotnim slovanskim pravoslavnim prebivalstvom kot eno celoto ? tak?no stali??e zavzema rusko zgodovinopisje.

•  

  Koncept, ki poudarja povezave z Zahodom, zlasti iz 19. stoletja in velikega obdobja osvoboditve in oblikovanja nacionalnih dr?av ? to idejo predstavljajo jugovzhodne dr?ave, ki dajejo prednost raz?irjenemu konceptu ≫vzhodnega centra≪, ki izra?a njihove povezave z zahodno kulturo .

Nekdanji profesor na dunajski univerzi Lonnie R. Johnson opozarja na merila, po katerih se Srednja Evropa razlikuje od Zahodne , Vzhodne in Jugovzhodne Evrope : ^[63]

• Eno od meril za opredelitev Srednje Evrope so meje srednjeve?kih imperijev in kraljestev, ki v veliki meri ustrezajo verskim mejam med katoli?kim Zahodom in pravoslavnim Vzhodom. ^[64] Pogani v Srednji Evropi so se spreobrnili v katoli?tvo, v Jugovzhodni in Vzhodni Evropi pa so se vklju?ili v vzhodno pravoslavno cerkev. ^[64]
• Ve?nacionalni imperiji so bili zna?ilni za Srednjo Evropo. ^[64] Mad?arska in Poljska, danes majhni in srednje veliki dr?avi, sta bili v svoji zgodnji zgodovini cesarstvi. ^[64] Zgodovinsko kraljestvo Ogrske je bilo do leta 1918 trikrat ve?je od dana?nje Mad?arske, ^[64] Poljska pa je bila v 16. stoletju najve?ja dr?ava v Evropi. ^[64] V obeh kraljestvih je ?ivelo veliko razli?nih ljudstev. ^[64]

Prav tako meni, da je Srednja Evropa dinami?en zgodovinski in ne stati?en prostorski pojem. Na primer Litva , precej?en del Belorusije in zahodna Ukrajina so danes v Vzhodni Evropi, pred 240 leti pa so bile v Republiki obeh narodov . ^[64]

Johnsonova ?tudija o Srednji Evropi je v znanstveni skupnosti naletela na odobravanje in pozitivne kritike. ^{[65] [66]} Vendar pa po mnenju romunske raziskovalke Marie Bucur ta zelo ambiciozen projekt trpi zaradi pomanjkljivosti, ki jih narekuje njegov obseg (skoraj 1600 let zgodovine). ^[67]

Enciklopedije, leksikoni, slovarji uredi

Columbia Encyclopedia opredeljuje Srednjo Evropo kot: Nem?ijo, ?vico, Lihten?tajn, Avstrijo, Poljsko, ?e?ko, Slova?ko in Mad?arsko. ^[68] World Factbook ^[1] uporablja podobno opredelitev in dodaja tudi Slovenijo. Encyclopedia Encarta in Encyclopædia Britannica regije ne opredeljujeta jasno, vendar Encarta v posameznih ?lankih o dr?avah iste dr?ave uvr??a v Srednjo Evropo, Slovenijo pa dodaja v ≫ju?no Srednjo Evropo≪. ^[69]

Nem?ka enciklopedija Meyers Grosses Taschenlexikon ( Meyersova velika ?epna enciklopedija ) iz leta 1999 opredeljuje Srednjo Evropo kot osrednji del Evrope brez natan?nih meja na vzhodu in zahodu. Izraz se ve?inoma uporablja za poimenovanje ozemlja med ?eldo in Vislo ter Donavo in Moravskimi vrati . Obi?ajno se za srednjeevropske dr?ave ?tejejo Avstrija , Hrva?ka , ?e?ka , Nem?ija , Mad?arska , Lihten?tajn , Poljska , Slova?ka , Slovenija , ?vica ; v ?ir?em smislu tudi Romunija in Srbija , ob?asno tudi Belgija , Nizozemska in Luksemburg .

Po Meyers Enzyklopadisches Lexikon ^[70] je Srednja Evropa del Evrope, ki ga sestavljajo Avstrija , Belgija , ?e?ka , Slova?ka , Nem?ija , Mad?arska , Luksemburg , Nizozemska , Poljska , Romunija in ?vica ter severne obrobne regije Italije in Jugoslavije (severne dr?ave ? Hrva?ka , Srbija in Slovenija ), pa tudi severovzhodna Francija .

Nem?ki Stalni odbor za zemljepisna imena ( Standige Ausschuss fur geographische Namen ), ki pripravlja in priporo?a pravila za enotno rabo zemljepisnih imen, predlaga dva sklopa meja. Prva sledi mednarodnim mejam sedanjih dr?av. Druga na kulturnih merilih deli in vklju?uje nekatere dr?ave. V primerjavi z nekaterimi drugimi opredelitvami je ?ir?a in vklju?uje Luksemburg, Hrva?ko, Estonijo, Latvijo, Litvo, v drugem pomenu pa dele Rusije, Belorusije, Ukrajine, Romunije, Srbije, Italije in Francije. ^[2]

Geografske definicije uredi

Ni splo?nega soglasja niti o tem, kak?no geografsko obmo?je je Srednja Evropa, niti o tem, kako jo nadalje geografsko razdeliti. ^[71]

Izraz ≫Srednja Evropa≪?v?asih ozna?uje geografsko opredelitev Podonavja v osr?ju celine, vklju?no z jezikovnimi in kulturnimi obmo?ji, ki so danes vklju?ena v dr?ave Hrva?ko , ?e?ko , Mad?arsko , Poljsko , Romunijo , Srbijo , Slova?ko , Slovenijo in obi?ajno tudi Avstrijo in Nem?ijo , nikoli pa Rusijo in druge dr?ave nekdanje Sovjetske zveze proti gorovju Ural. ^[72]

Vladne in druge organizacije uredi

Terminologija dr?av EU11 se nana?a na srednje-, vzhodnoevropske in baltske dr?ave ?lanice, ki so k Evropski uniji pristopile leta 2004 in pozneje: leta 2004 ?e?ka, Estonija, Latvija, Litva, Mad?arska, Poljska, Slovenija in Slova?ka, leta 2007 Bolgarija, Romunija in leta 2013 Hrva?ka. ^[73]

Galerija razli?nih zemljevidov uredi

•  
  Srednja Evropa po Petru J. Katzensteinu (1997)

   ?Dr?ave Vi?egrajske skupine so v knjigi imenovane Srednja Evropa ^[59]

   ?dr?ave, za katere ni natan?nega in nespornega na?ina, da bi se odlo?ili, ali so del Srednje Evrope ali ne ^[60]
•  
  Po mnenju revije The Economist in Ronalda Tierskyja stroga opredelitev Srednje Evrope pomeni Vi?egrajsko skupino ^{[58] [74]}
•  
  Zemljevid Srednje Evrope po Lonnieju R. Johnsonu (2011) ^[75]

   ?Dr?ave, ki obi?ajno veljajo za srednjeevropske (po podatkih Svetovne banke in OECD )

   ?Dr?ave, ki se ?tejejo za srednjeevropske le v ?ir?em pomenu besede.
•  
  Srednjeevropske dr?ave v Encyclopedia Encarta (2009) ^[69]

   ?Srednjeevropske dr?ave

   ?Slovenija v ≫ju?ni srednji Evropi≪
•  
  Srednjeevropske dr?ave po Meyersovem Grosses Taschenlexikon (1999):

   ?Dr?ave, ki obi?ajno veljajo za srednjeevropske

   ?Srednjeevropske dr?ave v ?ir?em pomenu besede

   ?Dr?ave, ki se ob?asno ?tejejo za srednjeevropske
•  
  Srednja Evropa (Brockhaus Enzyklopadie, 1998)
•  
  Srednja Evropa po mnenju profesorjev z univerze Swansea Roberta Bideleuxa in Iana Jeffriesa ^[76]
•  
  Srednja Evropa, kot jo je opredelil E. Schenk (1950) ^[77]
•  
  Srednja Evropa, kot navaja Alice F. A. Mutton v Srednji Evropi . Regionalna in humana geografija (1961)
•  
  Srednja Evropa po Meyers Enzyklopaedisches Lexikon (1980)

Razumevanje koncepta Srednje Evrope je stalen vir polemik, ^[78] ?eprav so ?lanice Vi?egrajske skupine skoraj vedno vklju?ene kot de facto srednjeevropske dr?ave. ^[79] ?eprav so mnenja o tem, katere dr?ave spadajo v Srednjo Evropo, zelo razli?na, po mnogih virih (glej poglavje Opredelitve ) regija vklju?uje spodnje dr?ave:

• Avstrijo
• ?e?ko
• Nem?ijo
• Mad?arsko
• Lihten?tajn
• Poljsko
• Slova?ko
• Slovenijo ter
• ?vico

Vse ali posamezne srednjeevropske dr?ave se v?asih glede na kontekst uvr??ajo med vzhodnoevropske ali zahodnoevropske dr?av, ^{[80] [81] [82] [83]} nekateri pa jih vse uvr??ajo v Vzhodno Evropo: ^{[80] [81] [82]} Avstrija je na primer lahko uvr??ena med srednjeevropske kot tudi med vzhodnoevropske ^[84] ali zahodnoevropske dr?ave ^[85] , Slovenijo pa se v?asih uvr??a v jugovzhodno ^[86] ali vzhodno Evropo. ^[84]

Ostale dr?ave in regije uredi

Nekateri viri dodajajo tudi sosednje dr?ave iz zgodovinskih razlogov (nekdanjo Avstro-Ogrsko in Nem?ko cesarstvo ter sodobno Estonijo, Latvijo in Litvo) ali zaradi geografskih in/ali kulturnih razlogov:

• Hrva?ka ^{[63] [87] [88] [89] [90]} (lahko tudi v Jugovzhodni Evropi ) ^{[91] [92]}
• Romunija ( Transilvanija , skupaj z Banatom , Cri?ana , Maramure? , ^[93] Bukovina ^{[94] [95] [96] [97]} in Muntenija skupaj z Oltenijo ^[98] )
• Rusija ( Kaliningrajska oblast )
• Srbija (predvsem Vojvodina in severni Beograd ) ^{[99] [100] [101] [102] [103] [104]}
• Ukrajina ( Zakarpatje , ^[105] Galicija in Severna Bukovina ^[94] )
• Luksemburg

Tri baltske dr?ave (Litva, Latvija in Estonija), ki geografsko le?ijo v Severni Evropi , so v nem?ki tradiciji izraza Mitteleuropa veljale za del Srednje Evrope. Dr?ave Beneluksa na splo?no veljajo za del Zahodne Evrope in ne Srednje Evrope. Kljub temu se zaradi kulturnih, zgodovinskih in jezikovnih vezi ob?asno omenjajo v srednjeevropskem kontekstu.

Nekatere regije sosednjih dr?av so lahko v?asih vklju?ene v Srednjo Evropo:

• Italija ( Ju?na Tirolska , Trentino , Trst in Gorica , Furlanija , Lombardija in Bene?ija ali vsa severna Italija) ^{[106] [ neuspe?no preverjanje ]}
• Francija ( Alzacija , nem?ka Lorena , ob?asno celotna Lorena , Franche-Comte , Ardeni in Savoja )
• Belgija ( Ardeni )

Geografsko so naravne meje Srednje Evrope s sosednjimi regijami dolo?ene na severu prek Baltskega morja , in sicer s Severno Evropo (ali Skandinavijo ), in na jugu prek Alp , Apeninskega polotoka (ali Italije ) in Balkanskega polotoka ^[71] prek linije So?a - Krka - Sava - Donava . Meje med Zahodno in Vzhodno Evropo so geografsko manj dolo?ene, zato se kulturne in zgodovinske meje la?je premikajo v smeri zahod-vzhod kot v smeri jug-sever. Izjema je reka Ren , ki te?e od juga proti severu skozi zahodno Nem?ijo. ^{[ izvirno raziskovanje? ]}

Na jugu Panonsko ni?ino omejujeta reki Sava in Donava ter njuni poplavni obmo?ji. ^[107] Panonska ni?ina se razprostira v naslednjih dr?avah: Avstriji , Hrva?ki , Mad?arski , Romuniji , Srbiji , Slova?ki in Sloveniji ter se dotika meja Bosne in Hercegovine ter Ukrajine (≫obpanonske dr?ave≪).

Dinarsko gorovje se kot jugovzhodni del Vzhodnih Alp ^[108] raztezajo 650 kilometrov vzdol? obale Jadranskega morja (severozahod-jugovzhod), od Julijskih Alp na severozahodu do masiva ?ar-Korab v smeri sever-jug. Po podatkih Svobodne univerze v Berlinu se ta gorska veriga uvr??a v Ju?no Srednjo Evropo . ^[109] Mesto Trst na tem obmo?ju, na primer, se izrecno ?teje za citta mitteleuropea (srednjeevropsko mesto). Predvsem zato, ker le?i na sti?i??u latinske, slovanske, germanske, gr?ke in judovske kulture na eni strani ter geografskega obmo?ja Sredozemlja in Alp na drugi. Opravljena je geografska in kulturna dodelitev.

Srednjeevropsko rastlinsko obmo?je se razteza od osrednje Francije ( Centralni masiv ) do osrednje Romunije ( Karpati ) in ju?ne Skandinavije . ^[110]

Srednja Evropa je ena od najbolj poseljenih regij na celini. Vklju?uje razli?no velike dr?ave, od majhnega Lihten?tajna do Nem?ije, druge najve?je evropske dr?ave po ?tevilu prebivalcev. Demografski podatki za dr?ave, ki v celoti le?ijo znotraj pojma Srednja Evropa (≫osrednje dr?ave≪), ?tejejo pribli?no 165 milijonov ljudi, od tega je pribli?no 82 milijonov prebivalcev Nem?ije . ^[111] Ostale dr?ave so: Poljska z 38,5 milijona prebivalcev, ^[112] ?e?ka z 10,5 milijona prebivalcev, ^[113] Mad?arska z 10 milijoni prebivalcev, ^[114] Avstrija z 8,8 milijona prebivalcev, ?vica z 8,5 milijona prebivalcev, ^[115] Slova?ka s 5,4 milijona prebivalcev, ^[116] Slovenija z 2,1 milijona prebivalcev, ^[117] in Lihten?tajn z nekaj manj kot 40.000 prebivalcev. ^[118]

?e bi delno ali v celoti vklju?ili tudi dr?ave, ki jih ob?asno uvr??amo v Srednjo Evropo ? Hrva?ko (4,3 milijona), ^[119] Romunijo (20 milijonov), Litvo (2,9 milijona), Latvijo (2 milijona), Estonijo (1,3 milijona) in Srbijo (7,1 milijona) ^[120] ?, bi se ?tevilo pove?alo za 25 do 35 milijonov, odvisno od tega, ali bi uporabili regionalni ali integralni pristop. ^[121] ?e bi v demografski korpus vklju?ili manj?e, zahodne in vzhodne zgodovinske dele Srednje Evrope, bi v skupno ?tevilo dodali ?e dodatnih 20 milijonov ljudi razli?nih narodnosti, kar bi preseglo ?tevilko 200 milijonov ljudi.

• Jugovzhodna Evropa
• Ju?na Evropa
• Nordijske dr?ave
• Severna Evropa
• Vzhodna Evropa
• Zahodna Evropa

Navedbe uredi

• Adam, Magda (2003). The Versailles System and Central Europe Variorum Collected Studies . Ashgate. ISBN  0-86078-905-5 .
• Adam, Magda (1993). The Little Entente and Europe(1920?1929) . Akademiai Kiado. ISBN  963-05-6420-3 .
• Agh, Attila (1998). The politics of Central Europe . Sage. ISBN  0-7619-5032-X .
• Hayes, Bascom Barry (1994). Bismarck and Mitteleuropa . Fairleigh Dickinson University Press . ISBN  978-0-8386-3512-4 .
• Johnson, Lonnie R. (1996). Central Europe: enemies, neighbors, friends . Oxford University Press . ISBN  978-0-19-510071-6 .
• Katzenstein, Peter J. (1997). Mitteleuropa: Between Europe and Germany . Berghahn Books. ISBN  978-1-57181-124-0 .
• Magocsi, Paul Robert (2002). Historical Atlas of Central Europe (Rev. and expanded?izd.). University of Toronto Press. ISBN  978-0-8020-8486-6 . OCLC  150672781 .
• O. Benson, Forgacs (2002). Between Worlds. A Sourcebook of Central European Avant-Gardes, 1910?1930 . MIT Press. ISBN  978-0-262-02530-0 .
• Tiersky, Ronald (2004). Europe today . Rowman & Littlefield . ISBN  978-0-7425-2805-5 .
• Totosy de Zepetnek, Steven; Vasvari, Louise Olga (2011). Comparative Hungarian Cultural Studies . Comparative cultural studies. West Lafayette, Indiana: Purdue University Press. ISBN  978-1-55753-593-1 . OCLC  1088215162 . Pridobljeno 24. novembra 2014 .
• Shared Pasts in Central and Southeast Europe, 17th?21st Centuries. Eds. G. Demeter, P. Peykovska. 2015

• Agh, Attila. Declining Democracy in East-Central Europe: The Divide in the EU and Emerging Hard Populism (Edward Elgar Publishing, 2019).
• Baldersheim, Harald, ed. Local democracy and the processes of transformation in East-Central Europe (Routledge, 2019).
• Brophy, James M. "Bookshops, Forbidden Print and Urban Political Culture in Central Europe, 1800?1850". German History 35.3 (2017): 403?430.
• Case, Holly. "The strange politics of federative ideas in East-Central Europe." Journal of Modern History 85.4 (2013): 833?866.
• Centre of Central European Studies, Agrarianism in Central and Eastern Europe in the 19th and 20th Centuries (2013) online review .
• Donert, Celia, Emily Greble, and Jessica Wardhaugh. "New Scholarship on Central and Eastern Europe". Contemporary European History 26.3 (2017): 507-507. DOI: New Scholarship on Central and Eastern Europe
• Gardner, Hall, ed. Central and South-central Europe in Transition (Praeger, 2000)
• Halecki, Oscar . ≫BORDERLANDS OF WESTERN CIVILIZATION A History of East Central Europe≪ (PDF) . Oscar Halecki. Arhivirano iz prvotnega spleti??a (PDF) dne 30. oktobra 2010 . Pridobljeno 8. avgusta 2010 .
• Kenney, Padraic. "What is the history of 1989? New scholarship from East-Central Europe." East European Politics & Societies (1999), 13#2 pp 419?431.
• Lederer, David. Early Modern Central European History (2011) online review by Linnea Rowlatt
• Margreiter, Klaus. "The Notion of Nobility and the Impact of Ennoblement on Early Modern Central Europe." Central European History 52.3 (2019): 382?401.
• Tieanu, Alexandra. "Shared Culture, Peace and Bridging: Western Influences on the Dissident Idea of Central Europe in the Communist States during the 1980s." Valahian Journal of Historical Studies 20 (2013): 215?232.
• Vachudova, Milada Anna. "From competition to polarization in central Europe: How populists change party systems and the European Union." Polity 51.4 (2019): 689?706. online
• Vachudova, Milada Anna. "Ethnopopulism and democratic backsliding in Central Europe." East European Politics 36.3 (2020) pp: 318?340. online
• Zimmerman, Andrew. "Race against Revolution in Central and Eastern Europe: From Hegel to Weber, from Rural Insurgency to “Polonization”." East Central Europe 43.1-2 (2016): 14?40.
• 'Mapping Central Europe' in hidden europe , 5, pp.?14?15 (November 2005)

• Journal of East Central Europe
• Central European Political Science Association's journal "Politics in Central Europe"
• CEU Political Science Journal (PSJ) ^{[ mrtva povezava ]}
• Central European Journal of International and Security Studies
• Central European Political Studies Review
• The Centrope region
• Maps of Europe and European countries
• CENTRAL EUROPE 2020
• Central Europe Economy
• UNHCR Office for Central Europe