Slobodan Milo?evi? se je rodil 20. avgusta 1941 v Po?arevacu v Kraljevini Jugoslaviji . Rodil se je ?tiri mesece po nem?ki okupaciji Jugoslavije. Njegova dru?ina je bila ?rnogorskega porekla, oba njegova star?a pa sta na prelomu iz ?estdesetih na sedemdeseta leta storila samomor . Milo?evi? se je po kon?ani osnovni ?oli vpisal na ?tudij prava na Univerzi v Beogradu , kjer je postal vodja ideologije odbora jugoslovanske komunisti?ne Lige (SKJ), Zveze socialisti?ne mladine Jugoslavije (SSOJ). Medtem ko je ?tudiral na univerzi, je postal tesen prijatelj svojega so?olca Ivana Stamboli?a , ?igar stric Petar Stamboli? je bil predsednik izvr?nega sveta Srbije (Komunisti?ni enakovredni predsednik vlade). To je dokazalo klju?no povezavo za Milo?evi?eve politi?ne mo?nosti. ^{[5] [6]}

Po opravljeni diplomi leta 1966 je Milo?evi? postal gospodarski svetovalec beograjskega ?upana Branka Pe?i?a . Pet let kasneje se je poro?il s svojo prijateljico iz otro?tva, Mirjano Markovi? , s katero je imel dva otroka: Marka in Marijo. Markovi?eva je imela nekaj vpliva na Milo?evi?evo politi?no kariero tako pred njegovim prihodom na oblast kot po njem; bila je tudi voditeljica koalicijskega partnerja svojega mo?a, jugoslovanske levice (JUL) iz leta 1990. Leta 1968, Milo?evi? dobil slu?bo v podjetju TEHNOGAS, kjer je delal in leta 1973 postal njen direktor. Do leta 1978 je sponzorstvo omogo?ilo Milo?evi?u, da je postal vodja Beobanke, ene najve?jih jugoslovanskih bank; njegovi pogosti izleti v Pariz in New York so mu dali prilo?nost, da se je nau?il govoriti angle?ko . ^[7]

16. aprila 1984 je bil Milo?evi? imenovan za vodjo srbske komunisti?ne partije v Beogradu, leta 1986 pa za predsednika Zveze komunistov Srbije. Septembra 1987 je bil Milo?evi? pozvan, da strmoglavi srbskega predsednika Ivana Stamboli?a, notranja opozicija pa je bila zatrta in Milo?evi? je postal edini vladar Socialisti?ne republike Srbije , ?eprav sprva ni prevzel sam sede?a, ampak ga je Petar Gra?anin . ^[8]

Milo?evi? je pre?el od komunistov do nacionalistov . V letih 1988 in 1990 je bil vodja anti-birokratske revolucije, kot tudi jugoslovanske republike ?rne gore , kjer je oblast nadomestil s pravimi voditelji v okrivu obeh avtonomnih pokrajin Kosova in Vojvodine . Leta 1989 je Milo?evi? postal predsednik jugoslovanske republike Srbije ter istega leta spremenil jugoslovansko ustavo, s ?imer je ukinil samostojnost pokrajin Kosova

in Vojvodine. ^[9]

Januarja 1990 je samostojnej?e te?nje SR Slovenije in SR Hrva?ke pripeljalo do razpada BDKJ. V juliju 1990 je Zveza komunistov Srbije je Organizacijo BDKJ je zdru?ila s srbsko organizacijo zveze z Socialisti?ne stranke Srbije (SPS), ko je bil izvoljen njegov prvi predsednik Milo?evi?. V naslednjih prvih demokrati?nih volitvah po drugi svetovni vojni decembra 1990, je bil potrjen s 65 odstotkov glasov v predsedni?ki pisarni. ^[10]

Ko sta se junija 1991 Slovenija in Hrva?ka osamosvojili, je Milo?evi? z jugoslovansko vojsko hotel odvzeti osamosvojitev obeh dr?av in ju vklju?iti nazaj v SFR Jugoslavijo , vendar mu to ni uspelo. Slovenija je prva premagala jugoslovansko vojsko, zaradi ?esar se je Milo?evi? predal in napovedal umik vojske iz Slovenije, medtem, ko je vojno na Hrva?kem nadaljeval. Po osamosvojitvi Makedonije septembra istega leta ni pri?lo do napadov, medtem, ko so se napadi po osamosvojitvi Bosne in Hercegovine marca 1992 spremenili v smrtonosno vojno v Bosni in na Hrva?kem. 20. maja 1992 je SFR Jugoslavija razpadla in Srbija je pod Milo?evi?evim vodstvom ustanovila Zvezno republiko Jugoslavijo , ki sta jo sestavljali Srbija in ?rna gora. ^[11]

Tako med jugoslovanskimi vojnami kot tudi pozneje se je trdilo, da je srbska vlada pod Milo?evi?em med voja?kim spopadom leta 1990 verjetno ?e pred tem na?rtovala ustanovitev skupne velikosrbske dr?ave, kamor je ?la predvsem po obmo?jih, da bi se pridru?ila Srbiji. Vendar to stali??e ni dokazljivo, kot so ve?krat zahtevali politiki v Republiki Srbski Krajini, skupni dr?avi, vendar ga je Milo?evi? ve?krat javno zavrnil, ki je kot ?lan komunisti?ne partije gledal, da ohranja obstoje?o dr?avo. ^[12]

21. novembra 1995 so Milo?evi?, bosanski predsednik Alija Izetbegovi? in hrva?ki predsednik Franjo Tuđman , podpisali Daytonski sporazum , s katerim je bila kon?ana vojna tako v Bosni in Hercegovini in kot tudi na Hrva?kem. Republika Srbska, ki jo je ustanovil Milo?evi?, je kot prete?no avtonomna enota v tej dr?avi zabele?ila uspeh. ^[13]

Po lokalnih volitvah 17. novembra 1996 se je Milo?evi? v veliko mestih v Srbiji, med drugim v Beogradu, pojavil kot zmagovalec opozicijske stranke. Predstavniki PLC je zahteval pregled rezultatov volitev pod Milo?evi?evo politi?no mo?jo. V Beogradu in drugih srbskih mestih, je to opozicija zahtevala mno?i?nih demonstracijah. Tako je mo? Milo?evi?a v Srbiji za?ela padati. Julija 1997 je sam izstopil iz urada predsednika Srbije, deloma zato, ker ga ni bi bilo mogo?e ponovno izvoliti na to funkcijo v skladu z ustavo, vendar je bil nato izvoljen 15. julija 1997, ko ga je izvolila socialisti?na ve?ina jugoslovanskega zveznega parlamenta za predsednika Zvezne republike Jugoslavije. ^[14]

V maju 1998 je Milo?evi? vodil strmoglavljenje jugoslovanskega predsednika vlade Radoje Konti?a iz ?rne gore, s ?imer se je pove?ala napetost med Milo?evi?em prevladovanjem zvezne vlade in ?rno goro. ^[15]

V devetdesetih letih so se nasprotja med albansko ve?ino in srbsko manj?ino na Kosovu zaostrila. Leta 1996 je pri?lo do oboro?enih spopadov med Osvobodilno vojsko Kosova (OVK) in oboro?enimi silami Zvezne republike Jugoslavije. Ta konflikt je dosegel vrhunec v prvi nacionalni vojni na Kosovu v letih 1998 in 1999, ko je Milo?evi? sprejel rezultat podpore kosovskih Albancev s strani Nata in zavrnitve jugoslovanske vlade, Natovih ?et na jugoslovanskih tleh, 24. marca 1999 pa je Nato napadel Jugoslavijo in v zahvalo za to je Zdru?enim Narodom uspelo kon?ati vojno na Kosovu, vendar je pokrajina ?e vedno formalno pripadala Jugoslaviji. ^[16]

Milo?evi? je zmagal na predsedni?kih volitvah 24. septembra 2000, s ?imer je postal prvi zmagovalec volitev, vendar je bil na koncu po dolgotrajnih protestih in mno?i?nih demonstracijah 5. oktobra 2000 prisiljen odstopiti, s tem pa je bil njegov re?im kon?no strmoglavljen. ^[17] Novi predsednik Jugoslavije je postal Vojislav Ko?tunica . ^[18]

Poleti 2000 je bil ugrabljen nekdanji srbski predsednik Ivan Stamboli? ; njegovo truplo so na?li leta 2003 in Milo?evi? je bil obto?en naro?ila njegovega umora. Leta 2005 je bilo v Beogradu zaradi ?tevilnih umorov obsojenih ve? ?lanov srbske tajne policije in kriminalnih zdru?b, med drugim tudi Stamboli?ev. To so bili isti ljudje, ki so aretirali Milo?evi?a aprila 2001. ^[19] Junija 2006 je vrhovno sodi??e Srbije odlo?ilo, da je Milo?evi? naro?il umor Stamboli?a, pri ?emer je sprejelo prej?njo sodbo Posebnega sodi??a za organizirani kriminal v Beogradu, ki je Milo?evi?a ciljalo na glavnega povzro?itelja politi?no motiviranih umorov v devetdesetih letih. Milo?evi?evi odvetniki so dejali, da je sodba sodi??a malo vredna, ker nikoli ni bil uradno obto?en ali mu ni bila dana prilo?nost, da se brani pred obto?bami. Poleg tega je bila ve?ina teh umorov vladnih uradnikov, kot so visoki policijski uradnik Radovan Stoji?i? , obrambni minister Pavle Bulatovi? in direktor JAT ?ika Petrovi? .

Leta 2001 je Jugoslavija izro?ila Milo?evi?a sodi??u za vojne zlo?ine v Haggu . Milo?evi? je bil v skupno treh obto?nicah obto?en ve? kaznivih dejanj, vklju?no z vojnimi zlo?ini, kr?itvami ?lovekovih pravic in izvajanjem genocida. ^[20]

Sojenje na sodi??u za vojne zlo?ine se je za?elo leta 2002. Milo?evi?u je bilo dovoljeno, da se brani. Sojenje je bilo ve?krat prekinjeno, ker je menil, da je sodi??e za?asno kot primerno mesto za politi?ne govore. V zapletenih sojenjem pri?, kjer je bilo posnetih 200 videoposnetkov z ogromno koli?ino datotek in dokumentov, so zasli?ali ve? kot 400-krat. V Srbiji, pa tudi v drugih republikah nekdanje Jugoslavije, je zasli?anje sprva sprejelo veliko zanimanje. To je bila njegova politika jasno razli?ni pregledi v srbskega prebivalstva med podporniki in nasprotniki. Zaradi dolgega ?asa procesa je interes hitro upadel. ^[21]

Milo?evi?eva obto?nica na sodi??u ga je opisala kot "brezvestnega ?loveka la?i in izkrivljanja zgodovine". Primer proti njemu je bil npr. "za??ititi tiste, ki so odgovorni za resnico" in "napa?ne zaklju?ke, da pripravi" samo enemu namenu. Poslanstvo Nata je Milo?evi? opisal kot "NATOVO agresijo". ^[22]

3. marca 2004, so tako imenovani prijatelji na sodi??u predstavili predlog za oprostilno sodbo zaradi obto?b genocida v Bosni in Hercegovini, saj ni bilo dovolj dokazano z strani to?ilcev v takratnih dve leti zapored procesov. Ta vloga je bila zavrnjena 16. junija 2004, ki ga je predsednik senata Bonomy, le devet dni po prevzemu predsedovanja, odstopil zaradi zdravstvenih razlogov. Po njegovem mnenju bi sodniki morali najprej narediti evidenco, nato 35.000 strani sodnih in ve? kot 600.000 strani dokazov, da je v postopku na ravni in za odlo?anje o oprostilno sodbo v delu obto?be. ^[23]  

Glavni ?lanek: Smrt Slobodana Milo?evi?a .

Milo?evi? je trpel za sr?no-?ilnimi boleznimi in visokim krvnim tlakom . 11. marca 2006 je Slobodan Milo?evi? v zaporni?ki celici v Haggu do?ivel sr?ni infarkt in umrl v starosti 64 let. Tega dne so ga na?li mrtvega in so naredili obdukcijo njegovega trupla, kjer so ugotovili, da je umrl zaradi sr?ne kapi. Po njegovi smrti so njegovo truplo pripeljali v Srbijo in so ga pokopali v njegovem rojstnem kraju Po?arevac. ^[24]

Po Milo?evi?evi smrti je bil postopek zaklju?en po ?tirih letih in pol sojenja brez kon?nega poro?ila. Human Rights Watch je mo?no pohvalil delo sodi??a. ^[25]

• seznam srbskih politikov
• seznam predsednikov Srbije
• seznam diktatorjev

• RTV SLO - V Haagu umrl Slobodan Milo?evi?