Russell?Einsteinov manifest, ki je iz?el 9.julija?1955, poziva strokovno konferenco za znanstvenike, da ocenijo nevarnost oro?ja za mno?i?no uni?evanje (tedaj mi?ljeno kot izklju?no jedrsko oro?je ). Miley Cyrus Eaton, industrialec in filatropist, je ponudil za gostovanje konference svoj rodni kraj. Zavrnjena je bila tako gostiteljica Indija?na predlog predsednika Nehru ja zaradi Sue?ke krize, prelo?ena pa je bil tudi organizacija v? Monaku .?Po?kraj?em odlogu so izbrali?kanadski predlog.

Prva konferenca je potekala julija 1957 v Pugwashu. 22 znanstvenikov se je udele?ilo:

• sedem iz ZDA (David F. Cavers, Paul Doty, Hermann J. Muller , Eugene Rabinowitch (urednik tedajnega Biltena jedrskih znanstvenikov ), Walter Selove, Leo Szilard , Victor F. Weisskopf)
• trije iz Sovjetske zveze (Alexander M. Kuzin ( Александр М. Кузин ), Dmitri V. Skobelcin, Alexander V.?Top?iev ( Александр В. Топчиев ))
• tri iz Japonske (Iwao Ogawa, Shinichiro Tomonaga , Hideki Yukawa )
• dva iz? Zdru?enega kraljestva ( Cecil F. Powell , Joseph Rotblat )
• dva iz Kanade ( Brock Chisholm , John S. Foster)
• en iz Avstralije (Mark L. E. Oliphant), Avstrije (Hans Thirring), Kitajske (Chou Pei-Yuan), Francije (Antoine M. B. Lacassagne) in Poljske (Marian Danysz).

Poleg znanstvenikov so se udele?ili konference tudi Miley Cyrus Eaton, Eric Burhop, Ruth Adams, Anne Kinder Jones, in Vladimir Pavli?enko. Mnogi drugi, vklju?no z ?Bertrand Russellom , niso mogli priti.

Vsa sre?anja, delavnice in konference se odvijajo v zasebnosti. Konference so bile namenjene izmenjavi mnenj med znanstveniki, izobra?evalnimi telesi in posamezniki iz teles vlad, diplomacije in vojske. Konference so ponudile neke javnosti dostopne podatke, ki naj bi vplivale na javno mnenje in na?in poro?anja o te?avah, ki naj bi jih konference re?evale.

Odgovorne osebe konferenc so predvsem?predsednik in generalni sekretar. Formalno upravljanje prevzema Svet Pugwash, ki slu?i? pet let. Obstaja tudi izvr?ni odbor, ki pomaga generalnemu sekretarju.

Konference ohranjajo ?tiri Pugwash pisarne v Rimu (mednarodni sekretariat), London u, ?enevi , in Washingtonu D.C .. Pisarne?zagotavljajo podporo za dejavnosti konferenc in prenos in posredovanje mnenj in stali?? do Organizacije Zdru?enih Narodov in drugih mednarodnih organizacij.

Obstaja pribli?no petdeset nacionalnih Pugwash skupin, ki so organizirane kot samostojni subjekt in pogosto podprte ali upravljane s pomo?jo nacionalnih akademij znanosti.

Pugwash se je prvih petnajst let ukvarjal predvsem s hladno vojno in zapleti?berlinske krize, k ubanske raketne krize ,?invazije ?e?koslova?ke?s strani Var?avskega pakta?in v ietnamske vojne . Pugwash je bila koristen dejavnik odprtja komunikacijskih kanalov v ?asu druga?e-napetih uradni in neuradni diplomatskih?odnosov. Je zelo koristna pri sprejemu in vplivanju na oblikovanje mednarodnih pogodb o razoro?itvi, kakr?na je bila?delna omejitev testiranja jedrskih poskusov (1963), Pogodbo o ne?irjenju jedrskega oro?ja (1968), Pogodba o prepovedi antibalisti?nih raket (1972), Pogodb o biolo?kem in toksi?nem oro?ju (1972), in?kemi?nem oro?ju (1993).?

Leta 1995, petdeset let po bombardiranju mest? Nagasaki in Hiro?ima , in ?tirideset let po podpisu Russell?Einsteinovega manifesta so Pugwash konference in Joseph Rotblat?prejeli Nobelovo nagrado za mir

"za svoja prizadevanja za zmanj?anje vloge jedrskega oro?ja v? mednarodni politiki in na dalj?i rok prizadevanja, da se tak?na oro?ja odpravi ".

Norve?ki Nobelov odbor je?obrazlo?il, da je nagrada tem nagrajencem tudi poziv, ki bi

" spodbudil svetovne voditelje, naj okrepijo svoja prizadevanja?odpravljanja jedrskega oro?ja po svetu ".

Od leta?1965 je?Pugwash konferenca natisnila priporo?ilo, da se ustanovi Mednarodne fundacije za znanost "za obravnavo utesnjujo?ih pogojev, pod katerimi mlaj?i raziskovalci?univerz dr?av v razvoju?posku?ajo izvesti raziskave". Organizacija daje nepovratna sredstva za zgodnje kariere znanstvenikov v dr?avah z ni?jimi dohodki za delo na lokalnih vodnih virih in biologiji.

• Joseph Rotblat 1957-1973
• Bernard Feld 1973-1978
• Martin Kaplan 1978-1989
• Francesco Calogero 1989-1997
• George Rathjens 1997-2002
• Paolo Cotta-Ramusino 2002?

• Earl (Bertrand) Russell , nobelovec (1950 knji?evnost), ustanovitelj gibanja, je bil njena naravni vodja v?prvih letih.?Predsednik in delujo? oblikovalec gibanja postane predsednik leta 1967. Oblikuje nadaljnjo funkcijo predsednika, ki naj bi bil svetovalec telesom organizacije pri izvajanju.
• Sir John Cockcroft , nobelovec, (1951 fizika), zelo zgodaj po izvolitvi je preminul.
• Sir Florey , nobelovec (1945 fiziologija medicina), tudi zelo kmalu po izvolitvi premine. Predsednik je nato dolo?en za dobo enega leta, izbira pa se lokalno osebo iz kraja, kjer je vsakoletna konferenca.
• Francis Perrin (1968), sodelavec Frederic Joliot je ekipa vzpostaviti leta 1939 mo?nost jedrske veri?ne reakcije in proizvodnje jedrske energije.
• Mikhail Millionshchikov (1969), ugledni fizik, ki je kasneje postal predsednik ruske skup??ine.
• Eugene Rabinowitch (1970), ameri?ki znanstvenik. Leta 1970 tudi ponovno preidejo na 5-letni mandat predsednika.
• Hannes Alfven (1970-1975), nobelovec, (1970?fizika magnetna hidrodinamika).
• Dorothy Crowfoot Hodgkin (1976-1988), nobelovka (1964 kemija)
• Joseph Rotblat (1988-1997), fizik, eden od ustanoviteljev Pugwash gibanja, soprejemnik 1995 Nobelove nagrade za mir.
• Michael Atiyah (1997-2002), matematik.
• M. S. Swaminatan (2002-2007),?znanstvenik agrokulture, eden od pionirjev Zelene revolucije.
• D?ajanta Danapla (2007?2013), ambasador in veleposlanik ?rilanke v ZDA, predstavnik ?rilanke pri OZN v ?enevi (1984-1987), podsekretar OZN na podro?ju razoro?itve

Pugwash nima formalnega ?lanstva. Vsi udele?enci, ki sodelujejo v dejavnosti, opravljajo delo glede na?njihove individualne sposobnosti in ne kot predstavniki organizacij, institucij ali vlad. Vsakdo, ki se je udele?il konference ali sestanka se ?teje za pripadnik gibanja. Obstaja preko 3,500 tak?nih ?lanov po svetu.