Pretorijska stra?a ( latinsko Praetoriani ) so bili posebej izbrani rimski legionarji , ki so bili osebna stra?a cesarja in pomembnih vojskovodij .

Sam izvor imajo v osebni stra?i konzulov . Vsak konzul je tako imel na voljo 12 liktorjev , ki so ga spremljali in izpolnjevali njegove ukaze. Liktorji so nosili fascio , povezan sve?enj ?ib, v katerega je bila zataknjena sekira.

Toda nekateri konzuli so postajali vse bolj ogro?eni in tako so za?eli pove?evati ?tevilo liktorjev. Kmalu so tudi te postali premalo in so jim dodelili ekstraordinarije . Toda leta 138 pr. n. ?t. je Scipij Emilijan ustanovil posebno stra?o 500 legionarjev. Poimenovali so jih pretorijska stra?a , ker so bili v rimskem taboru name??eni za pretorijem . Njegova zamisel se je dobro prijela, tako da je imel ob koncu Rimske republike vsak vojskovodja svojo pretorijsko kohorto ( cohors praetoria ).

Naslednji korak je naredil Gaj Avgust Oktavijan , ki je pove?al ?tevilo pretorijskih kohort na 9 (skupaj 4.500 legionarjev); od tega je sam poveljeval trem, ki so bile nastanjene v Rimu . Leta 2 n. ?t. je ustanovil ?e dva polo?aja pretorijskih prefektov ( praefecti praetorio ), ki sta poveljevala pretorijancem. V 2. stoletju so enega prefekta ukinili, drugi pa je poveljeval vsem desetim kohortam pretorijancev, ki so bile name??ene na rimskem Kvirinalu .

Cesar Vitelij je razpustil pretorijsko stra?o in ustanovil tri osebne legije , ki so jih sestavljali Germani . Vespazijan je omenjene germanske legije razpustil in ponovno ustanovil 9 pretorijskih kohort. Njegov sin Domicijan je ustanovil ?e deseto kohorto.

Pretorijanci so imeli privilegiran polo?aj. Prejemali so 3,5 krat ve?jo pla?o kot navadni legionarji in tudi visoke donativume (po navadi v vi?ini petletne pla?e). Izkazali so se tudi za usodne in nevarne, ?e niso dobili svoje pla?e. Tako so ubili cesarja Galba , ki jim ob prevzemu oblasti ni hotel izpla?ati obvezne nagrade.

Konstantin I. Veliki je pretorijance dokon?no ukinil leta 312 .