Ko je bil leta
1965
uradno odprt 11,6 km dolg predor pod Mont Blancom, je veljal za enega najdalj?ih in najvarnej?ih predorov na svetu. Predor je postal najpomembnej?i prevoz v Alpah, saj je zmanj?al ?as, ki je bil potreben za pre?kanje meje iz Francije v Italijo in obratno. Skozi predor na dan pripelje ve?, kot pet tiso? vozil.
24. marca 1999 se je ob 10:46 na francoski strani predora pripeljal skoraj 40 ton te?ek belgijski tovornjak znamke Volvo FH12, ki je v prikolici preva?al 9 ton
margarine
in 12 ton
moke
. V predor je vstopil ob 10:47 in vozil s hitrostjo 60 km/h. Za?etna vo?nja skozi predor je bila rutinska. Po dokumentarnem programu National Geographica Seconds from Disaster sta se ogenj in dim pojavila ob 10:49. Ob 10:50 je merilnik zraka zaznal slab?o vidljivost zraka na francoski strani in v nadzornem centru se je oglasil po?arni alarm. Ko so nadzorniki pogledali skozi kamere niso videli po?ara, videli so le bel dim, ki se je valil iz tovornjaka, kar pa ni kazalo na po?arno stanje zato niso ukrepali, vozila pa so na obeh straneh ?e vedno vstopala v predor. Voznik tovornjaka, 57-letni Gilbert Degrave je po svetlobnih znakih, ki so mu jih signalizirala nasproti voze?a vozila, opazil, da je nekaj narobe in ko je pogledal v vzvratno ogledalo je opazil bel dim, ki se je valil izpod njegove kabine. Vseeno je ?e naprej vozil v upanju, da bo lahko prispel na italijansko stran. Toda dim je iz minute v minuto postajal vedno bolj bel in gost, kar je ?e kazalo na po?arno stanje, zato je Degrave ob 10:53 ustavil tovornjak. V tem ?asu mu je uspelo prevoziti 6 km in se ustaviti na sredini predora. Ko je Degrave izstopil in preveril kaj je narobe, je hotel pogasiti dim z svojim gasilnim aparatom, vendar je ogenj mo?no zagorel in nato zajel ve?ji del tovornjaka. Degrave je nato zapustil tovornjak in za?el be?ati proti italijanskemu izhodu predora.
Medtem je za gore?im tovornjakom nastal velik prometni zastoj. En motorist je poklical na SOS telefon in francoske uslu?bence obvestil o gore?em vozilu. Ob 10:55 so zaposleni uslu?benci spro?ili po?arni alarm in zaprli francosko cestnino, minuto pozneje pa ?e italijansko. Ob 10:57 je v predor prispel en italijanski gasilski kombi, ki je pobral veliko be?e?ih voznikov, med njimi tudi Gilberta Degravea. Po predoru se je hitro raz?iril velik, ?rn, gost in strupen dim, ki je izhajal iz gore?ega tovornjaka in vidljivost je bila zmanj?ana za manj, kot en meter. Zaradi tega se je ve?ina voznikov zaprla v svoja vozila in zaprla okna, tisti, ki pa so izstopili in posku?ali dose?i zakloni??a, so hitro omagali zaradi strupenega dima, ki je vseboval ogljikov monoksid in cianid. Do 10:57 je dim zajel ?e ve? kot pol kilometra francoske strani predora. Zaradi pomanjkanja kisika so motorji vozil nehali delovati, elektri?na napeljava pa se je zaradi vro?ega dima in ognja stalila, zato je v predoru nastala tema. Zra?ni ventilatorji so dim po predoru, predvsem proti Franciji, prenesli veliko hitreje, kot bi kdo sploh tekel proti izhodu. Zaradi vremenskih razmer se je dim proti Franciji ?iril hitro, proti Italiji pa veliko po?asneje. Zaradi tega so se avtomobili iz Italije lahko obrnili in odpeljali nazaj v Italijo. Nekaj avtomobilov iz Francije se je uspelo obrnit in odpeljat nazaj v Francijo, vendar le redki, ki jim je uspelo. Tovornjaki pa tega niso mogli storiti, ker niso imeli prostora za obra?anje, vzvratna vo?nja pa ni bila mogo?a. Ko so nadzorniki na kamerah opazili, da avtomobili in motoristi obra?ajo in peljejo v nasprotno smer, so pove?ali u?inek dima z oddajanjem sve?ega zraka iz Italije, vendar je to samo ?e pove?alo ?irjenje ognja in dima na francosko stran.
Gasilci v
Chamonixu
so bili kmalu obve??eni o po?aru v predoru pod Mont Blancom. Ob 10:59 sta v predor prispeli dve francoski gasilski vozili, da bi pogasili po?ar. Zaradi ovirajo?ih gore?ih vozil in ni?ne vidljivosti, gasilci niso mogli nadeljevati poti do mesta po?ara. Poleg tega pa so se njihova gasilska vozila ugasnila zaradi pomanjkanja kisika, ki je potreben za delovanje motorjev. Gasilci so bili zato prisiljeni zapusti obe vozili in se zate?i v ognjevarna zakloni??a, name??ena po predoru vsakih 600 metrov. Ker se je po ceseti??u iz vozil razlilo gorivo, se je po?ar raz?iril po cesti in tako topil asfalt. Zaradi velike vro?ine so eksplodirale pnevmatike in rezervoarji goriva. Ob 11:10 so na italijanski strani v predor vstopili italijanski gasilci. Zaradi ni?ne vidljivosti in velike razse?nosti po?ara, ki jim je oviral pot, so bili tudi oni prisiljeni zapustit njihovo vozilo in se zate?i v ognjevarna zakloni??a. Ko so bili noter, so dobili ukaz naj se zate?ejo k francoskim gasilcem. Zaradi ni?ne vidljivosti tega niso mogli storiti in so zato ostali v svojih zakloni??ih. Ob 11:11 je v predor vstopilo ?e ve? italijanskih gasilcev, kateri so se bili kmalu pravtako prisiljeni umakniti v zakloni??a.
Do 11:30, 37 minut po za?etku po?ara, je dim dosegel francoski vhod v predor, 6 kilometrov od gore?ega tovornjaka.?Ob 11:39 je druga ekipa gasilcev vstopila v predor s francoske strani, vendar so bili prav tako prisiljeni se zate?i v zakloni??a potem, ko so obti?ali 5.4800 metrov od gore?ega tovornjaka.
Ob 11:40 so uslu?benci razumeli, da so razmere v predoru za ga?enje po?ara katastrofalne, zato so predor popolnoma zaprli in evakuirali na obeh straneh. Uro pozneje so naredili posebne na?rte za ga?enje in re?evanje. Na obe strani so poslali posebne gasilce iz
Lyona
, specializirane za re?evanje v zaprtih prostorih, in ?vicarske gasilce. Nad
Mont Blancom
so leteli tudi gasilski helikopterji, ki so prina?ali dodatno vodo in peno za ga?enje po?ara ter iz zraka spremljali razmere. Ob 16:00 je druga ekipa francoskih gasilcev re?ila ujete francoske in italijanske gasilce, ki jih je dosegla skozi prezra?evalni ja?ek. Vse ujete gasilce so pripeljali v bolni?nico v Chamonixu, kjer je povelnjik ujetih francoskih gasilcev zaradi opeklin in zastrupitve s strupenim dimom, umrl.
Gasilci in re?evalci so na obeh straneh predora ostali vse do 26. marca 1999 popoldne, ko jim je po?ar po 53 urah uspelo pogasiti. Po?ar je tako gorel 53 ur in pri tem dosegel temperaturo 1000 °C. Razlog za tako dolgo in veliko gorenje po?ara je bila predvsem margarina, ki jo je preva?al tovornjak, kateri je za?el po?ar, ogenj pa se je raz?iril ?e na druge tovornjake, ki so prav tako preva?ali vnetljive snovi. Pri tem je ogenj zajel in uni?il skupno 40 vozil. 27 ljudi je umrlo v svojih vozilih, ?e 9 pa jih je umrlo potem, ko so posku?ali pobegniti pe?. Od 50 jih ujetih ljudi jih je pre?ivelo 12. Vsi, ki so umrli v po?aru, so bili iz francoske strani in jih je mo?na vro?ina spremenila v kosti in pepel.
Po po?aru je predor potreboval ve?, kot pet dni, da se je dovolj dobro ohladil za za?etek popravil in preiskav.
Zaradi velike ?kode je bil predor 3 leta zaprt za promet. Za popravila in preiskave so porabili 481 milijonov dolarjev. Med popravili so uvedli razli?ne varnostne izbolj?ave in spremembe. Zgrajena so bila dodatna ognjevarna zakloni??a z ra?unalni?ko videonadzorno povezavo do nadzornega centra predora, vzporedni prezra?evalni ja?ki skozi katere se pretaka ?ist zrak in manj?a gasilska postaja na sredini predora. Na obeh straneh predora so zgradili postajo za dalinjski pregled vozil oz. tovora, ki pred vstopom v predor zaznajo pregrevanje. Predor je bil za promet znova odprt 9. marca 2002, vendar samo za avtomobile, motoriste in kombije, leto pozneje pa ?e za tovornjake in druga tovorna vozila.
Obto?eni in sojenje
uredi
Januarja 2005 se je v Grenoblu v Franciji za?elo sojenje 16 ljudem in podjetjem, obto?enim kazenske odgovornosti za nesre?o. Obto?enci so bili:
- Gilbert Degrave, belgijski voznik tovornjaka, ki je za?el po?ar,
- Volvo, proizvajalec tovornjaka, ki je za?el po?ar,
- Francoski in italijanski vodja predora,
- podjetji ATMB in SITMB,
- osebje za varnostno zakonodajo,
- ?upan Chamonixa,
- vi?ji uradnik francoskega ministrstva za javna dela.
Sojenje je potekalo ?est mesecev. Italijansko podjetje SITMB, ki je bilo odgovorno za opravljanje predora, je moralo pla?ati 13,5 milijona evrov oz. od?kodnine svojcem nesre?e. Na sojenje so poklicali tudi Eduarda Balladurja, biv?ega direktorja francoskega podjetja, ki je upravljalo predor (od leta 1968 do 1980), in predsednika francoske vlade. Spra?evali so ga o varnostnih ukrepih, ki jih je in, ki jih ni sprejel. Balladur je za katastrofo okrivil dejstvo, da sta predor lo?eno upravljali dve podjetji - francosko in italijansko - ki v nastali situaciji nista delovali koordinirano.
27. julija 2005 je bilo 13 oseb spoznanih za krive:
- Gerard Roncoli, vodja varnosti v predoru, je bil obsojen na 6 mesecev zapora in dodatno dve leti pogojne zaporne kazni - to je bila tudi najvi?ja izre?ena kazen,
- Remy Chardon, biv?i predsednik francoskega podjetja za upravljanje predora, je bil obsojen na dve leti pogojnega zapora in 18 000 dolarjev kazni,
- Gilbert Degrave, voznik tovornjaka, ki je zagorel, je dobil 4 mesece pogojnega zapora,
- Michel Charlet, ?upan Chamonixa, je dobil 6 mesecev pogojnega zapora in 150 000 dolarjev kazni,
- sedem drugih ljudi, vklju?no z italijanskim vodjem varnosti v predoru, je prejelo odpoved delovnega ramerja in denarne kazni. Tri podjetja so prejela po 180 000 dolarjev kazni. Proizvajelec tovornjaka Volvo je bil opro??en.