V no?i s 26. na 27. april 1941 so se v vili knji?evnika Josipa Vidmarja (lastnik vile je bil knji?evnikov o?e Josip Vidmar st.) ^[1] v Ro?ni dolini sestale skupine, ki so ?e pred okupacijo sodelovale v Dru?tvu prijateljev Sovjetske zveze . KPS so predstavljali Boris Kidri? , Ale? Bebler in Boris Ziherl , kr??anske socialiste Tone Fajfar , sokole Josip Rus , kulturne delavce pa Josip Vidmar , Franc ?turm in Ferdo Kozak . Ta sestanek je sklicala KPS ^[2] , udele?ence pa so o njem obvestili tik pred zdajci ^[3] .

Kaj so na sestanku govorili, ni povsem jasno, saj dokumenti s tega sestanka ne obstajajo ^[4] , izjave posameznih udele?encev pa si nasprotujejo (nekateri pravijo, da so se dogovorili o pripravah na oboro?en odpor proti imperializmu ^[5] , nekateri pa trdijo, da se o tem niso pogovarjali ^[6] ). V spomin na ta dogodek je 27. aprila praznik dan upora proti okupatorju (prej dan OF). V natan?nej?ih zapisih se kasneje pojavlja tudi ime Osvobodilna fronta slovenskega naroda (kratica OF SN ).

Vsega skupaj je OF sestavljalo ve? kot 15 skupin, med drugim:

• Komunisti?na partija Slovenije (KPS, ustanovna skupina)
• Kr??anski socialisti (ustanovna skupina)
• Narodni demokrati - Sokoli (ustanovna skupina)
• Kulturni?ka skupina (ustanovna skupina)
• Dru?tvo kme?kih fantov in deklet
• Stara pravda (kasneje izklju?ena)
• "Ministrska skupina" (ministri starojugoslovanske vlade)
• "?o?eva skupina" (?tudenti ljubljanske univerze)
• Zveza in?enirjev
• Zveza slovenske mladine
• Jugoslovanska ?enska zveza (kasneje izklju?ena),
• Antifa?isti?na fronta ?ensk Slovenije (AF?, pridru?ena po vojni),
• Ljudska mladina Slovenije (LMS, pridru?ena po vojni),
• Enotni sindikati (ES, pridru?eni po vojni).

Kr??anski socialisti so znotraj OF tvorili dve skupini. Katoli?ko delavsko sindikalno skupino je predstavljal Tone Fajfar , izobra?ensko Edvard Kocbek , ki se je v delo OF vklju?il avgusta 1941 in pri ustanovitvi ni sodeloval. Obe skupini sta delovali na osnovi idej kr??anskega socializma dr. Janeza Evangelista Kreka . Ker so intelektualci ?eleli ohraniti samostojnost znotraj OF, so kmalu pri?li v spor s komunisti.

?lani "demokrati?nega" krila Sokola niso bili strankarsko organizirani. Za cilj so si postavili socialno in harmoni?no ureditev dru?be. V skladu z geslom ≫Zdrav duh v zdravem telesu≪?so ?eleli dose?i uravnote?enost ?lovekove du?evne in telesne dejavnosti. Postopoma je ve?ina njihovih ?lanov vstopila v KP. ^{[ navedi vir ]}

Kulturniki so bili nepovezani, deloma liberalno, deloma levo usmerjeni.

Poleg tega je bilo v OF tudi ve? poluradnih skupin, ki so predstavljale organizacije in zdru?enja in so OF pomagale znotraj okvira svojega sicer?njega delovanja (prevozniki). Vstopanje novih skupin v OF je bilo prepovedano septembra 1944.

Pozneje so se v OF vklju?ile ?tevilne politi?no razli?no usmerjene skupine. Vse je zdru?evala ?elja po svobodi, ki pa bi jo njihovem mnenju lahko dosegli le z oboro?enim uporom proti okupatorju.

Zaradi prevlade komunistov, ki so ves ?as delovali po usmeritvah KPJ in Kominterne , je nastalo tudi prvotno poimenovanje. Kominterna je menila, da so za za?etek druge svetovne vojne odgovorne tako fa?isti?ne kot zahodne dr?ave, zato so se komunisti dol?ni boriti proti obojim.

Po ustanovnem sestanku Protiimperialisti?ne fronte so se tudi v Sloveniji za?ele priprave na oboro?eno vstajo. Do nje je pri?lo po nem?kem napadu na Sovjetsko zvezo . V nasprotju s preostalo Jugoslavijo, kjer je priprave na vstajo vodila KPJ, so v Sloveniji potekale pod skupnim vodstvom Protiimperialisti?ne fronte (po preimenovanju OF), ki je v ta namen ustanovila glavno poveljstvo slovenskih partizanskih ?et.

Septembra 1941 je postal vrhovni plenum OF hkrati tudi Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO). Tako je vrhovni plenum OF postal hkrati politi?no in oblastno telo. S sklepom vodstva OF, da je postal ≫edini poobla??en≪, da na slovenskem organizira in vodi oboro?en upor, je vodstvo prepovedalo nastanek oboro?enih enot zunaj OF, ?eprav bi nastale zaradi boja proti okupatorju.

Ta sklep je ?e kazal na nedemokrati?ne in monopolne usmeritve znotraj OF, kar se je pokazalo tudi v nadaljnjem razvoju.

Osvobodilna fronta je kmalu postala odli?no organizirana. Ker so vanjo vstopile ?e ?tevilne manj?e skupine, ki so bile razli?ne politi?ne usmeritve, je OF dobila koalicijski zna?aj. Na terenu je nastala mre?a odborov, v katere so se ljudje mno?i?no vklju?evali.

Organi OF so bili:

• Vrhovni plenum OF , ki so ga sestavljali predstavniki vseh skupin, vklju?enih v OF
  • sredi septembra 1941 je nastal tudi Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO). Pod obema imenoma je deloval do konca oktobra 1943 .
  • Takrat so na zasedanju v Ko?evju izvolili 120-?lanski Plenum OF / SNOO, ki se je razglasil za edini organ, ki lahko vodi Slovence v narodnoosvobodilnem boju.
  • Na zasedanju v ?rnomlju februarja 1944 se je SNOO preimenoval v Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS).
• Izvr?ni odbor OF - kot izvr?ilni organ OF so ga sestavljali le predstavniki vseh ?tirih ustanovnih skupin.
• Sekretariat OF - sestavljali so ga predstavniki KPS, kr??anskih socialistov in Sokolov (3 ljudje / ?lani).

Poleg na?tetih je nastala mre?a odborov, ki se je z vrha piramidasto ?irila. Nastali so:

• pokrajinski odbori za ?tajersko, Primorsko, Gorenjsko, Koro?ko
• okro?ni odbori
• okrajni, v mestih pa mestni odbori
• terenski odbori

Program OF se je med vojno oblikoval postopoma. 22. junija 1941, po napadu Nem?ije na Sovjetsko Zvezo, je OF objavila sedem Gesel Osvobodilne fronte:

• Pravica slovenskega naroda do samoodlo?be, vklju?no s pravico do odcepitve in zdru?itve z drugimi narodi.
• Osvoboditev in zdru?itev razkosanega slovenskega naroda, vklju?no s koro?kimi in primorskimi Slovenci.
• Sloga in enotnost zasu?njenih narodov Jugoslavije in vsega Balkana v njihovem boju za osvoboditev.
• SZ je vodilna sila in glavna opora v osvobodilnem boju slovenskega naroda in vseh zatiranih narodov, je vzor enakopravnega so?itja med narodi.
• Osvoboditev je mo?na samo na ru?evinah imperializma .
• Brez boja proti lastni izdajalski kapitalisti?ni gospodi se zatirani narod ne more osvoboditi.
• Bratstvo in mir med narodi morata biti rezultat protiimperialisti?nega boja, ki bo poru?il imperializem.

Zlasti zadnja tri izrazito revolucionarna gesla ka?ejo, da so slovenski komunisti kot vodilna skupina v OF takrat pri?akovali hitro zmago Rde?e armade , ki bi jim omogo?ila izvedbo socialisti?ne revolucije v Sloveniji. Ta tri gesla so bila tudi vzrok za veliko nezaupanje starih me??anskih strank do OF.

Postopoma pa se je pri?akovanje hitrega konca vojne razblinilo. Vrhovni plenum OF je sprejel odlok o vklju?itvi slovenskih ?et v narodnoosvobodilne partizanske oddelke Jugoslavije. 1. novembra je na svojem 4. zasedanju predstavil in sprejel sedem Temeljnih to?k Osvobodilne fronte:

• Proti okupatorju je treba vr?iti neizprosno oboro?eno akcijo.
• Ta akcija predstavlja izhodi??e za osvoboditev in zdru?itev vseh Slovencev.
• Stoje? na stali??u naravne in usodne skupnosti jugoslovanskih narodov Osvobodilna fronta ne priznava razkosanje Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost njenih narodov. Hkrati stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda na temelju pravice slehernega naroda do samoodlo?be.
• Z osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih mno?ic OF preoblikuje slovenski narodni zna?aj . Slovenske ljudske mno?ice, ki se borijo za svoje narodne in ?love?ke pravice, ustvarjajo nov lik aktivnega slovenstva.
• Vse skupine, ki sodelujejo v OF, so se obvezale, da bodo lojalne v medsebojnih odnosih.
• Po narodni osvoboditvi prevzame na slovenskem ozemlju oblast Osvobodilna fronta slovenskega naroda kot celota.
• Po narodni osvoboditvi uvede Osvobodilna fronta dosledno ljudsko demokracijo. Vsa vpra?anja, ki presegajo okvir narodne osvoboditve, se bodo re?evala na dosleden ljudski demokrati?en na?in.

Pod vplivom atlantske listine je 21. decembra 1941 seznamu dodal ?e dve to?ki:

• V skladu s slovesnimi izjavami Churchilla , Roosevelta in Stalina bo po svoji narodni osvoboditvi o notranji ureditvi Zdru?ene Slovenije in o svojih zunanjih odnosih odlo?al slovenski narod sam. OF bo to elementarno pravico slovenskega naroda uveljavila in branila z vsemi sredstvi.
• Narodna vojska na slovenskem ozemlju raste in Slovenskih narodno-osvobodilnih partizanskih ?et in Narodne za??ite, kamor se pozivajo vsi zavedni Slovenci.

Cilje so ves ?as vojne to?neje opredeljevali. Ker so se v OF postopoma vklju?ile politi?no raznolike skupine, kot so bile skupina Samostojne kme?ke stranke - liberalne politi?ne stranke, katero skupino so imenovali tudi ministrska (po nekaj nekdanjih ministrih), Zveza kme?kih fantov in deklet, Stara pravda , del oficirske organizacije z Av?i? em ..., kar je precej okrepilo koalicijskih zna?aj OF. Zato so se o posameznih to?kah pogajali, kljub temu pa so ostale nekatere sporne. Zlasti sta bili sporni vodilna vloga KPS in stali??e do Jugoslavije.

Ker so unitarni liberalci in skupina Stare pravde zagovarjali obnovitev Jugoslavije v predvojni obliki, so po sporu z drugimi skupinami izstopili iz OF. Zato so preostale skupine, zdru?ene v OF, sprejele to?ko o notranji ureditvi Zedinjene Slovenije in njenih zunanjih odnosih.

Glede na zapisano je tako nastal pomemben politi?en program, ki govori o boju proti okupatorju, zdru?itvi Slovencev, obnovi Jugoslavije, demokrati?nih politi?nih namerah OF (5.,6.,7. to?ka), v 8. pa govori o Zedinjeni Sloveniji in pravici Slovencev do samoodlo?be.

Najmo?nej?a skupina v OF, Komunisti?na partija Slovenije , je ta demokrati?na na?ela razlagala po svoje. ?e iz predvojnega ?asa nastali program KPJ ka?e, da je boj proti okupatorju povezovala z revolucionarnim prevzemom oblasti.

?lani KPS so postopoma prevzemali vodilne polo?aje znotraj OF ter tako postopoma onemogo?ili, da bi Osvobodilna fronta ostala organizacija, ki bi politi?no razli?no misle?e zdru?ila v osvobodilnem boju.

Sredi avgusta so komunisti brez vednosti drugih skupin ustanovili varnostno obve??evalno slu?bo (VOS). Ta je odkrivala in kaznovala posameznike, ki so sodelovali z okupatorji. Ljudi, ki so sodelovali z okupatorji, jim pomagali iskati pripadnike OF ali pa so izdajali polo?aje partizanskih enot, so imenovali narodni izdajalci. S septembrskim odlokom o za??iti slovenskega naroda so pojem narodnega izdajalca tudi opredelili.

Pripadniki VOS so tak?ne ljudi kaznovali, mnoge med njimi pa tudi usmrtili. Prva tak?na akcija je bila izvedena 4. decembra 1941, ko so izvedli atentat na Fanou?a Emerja , ker je rekrutiral biv?e jugoslovanske oficirje in ?lane Katoli?ke akcije v skupine, ki so se nasprotovale Osvobodilni fronti ^[7] . Naslednja ?rtev je bil industrijalec Avgust Praprotnik , ubit februarja 1942, ker je izdal partizane, ki so jih fa?isti potem ubili. ^[8] Sledil je uboj Lamberta Ehrlicha , slovenskega teologa in politika, zaradi pisma fa?isti?nim oblastem, v katerem je predlagal, da Italijani oboro?ijo Slovence za boj proti partizanom. ^[8] Druge ?rtve so bili policijski obve??evalec Fortunat Majdi? (avgust 1942) in policijski oficir Kazimir Kukovi?, ter oktobra 1942 Marko Natla?en , vodja SLS, avtor pisma hvale?nosti Mussoliniju od 3. maja 1941, ?igar stranka je takrat kot del Legije smrti in Va?kih stra? sodelovala z italijansko vojsko v borbi proti partizanom. ^[9] Ker so Italijani odgovorili s streljanjem talcev (najve?, 24, za Natla?ena), je VOS prekinil z usmrtitvami v Ljubljani. Na pode?elju pa so nadaljevali z likividacijami oseb, obto?enih izdaje, na kar so sodelavci okupatorja odgovorili z likvidacijo ?lanov Osvobodilne fronte ali pa z izdajo Italijanom. ^[9] Komunisti so to izkoristili za obra?un z nasprotniki komunizma. Ker so tako usmrtili ve? ljudi, ki so bili le ostri nasprotniki komunizma, niso pa sodelovali z okupatorjem, ^{[ navedi vir ]} so usmrtitve osvobodilnem gibanju povzro?ile veliko ?kode, politi?no pa okrepile me??ansko stran, saj so jo s tem pravzaprav tudi prisilile k zdru?evanju in aktivnej?emu ukrepanju.

Program je bil dopolnjen ?e na 1. kongresu OF julija 1945 v Ljubljani.

?e kmalu po nastanku je bila dolo?ena natan?na hierarhija OF, ki je v mnogo?em posnemala predvojno partijsko hierarhijo.

Na dnu so bili razni lokalni odbori, posejani po vsem ozemlju, na katerem je OF delovala. Sekretariat in Izvr?ilni odbor so sestavljali predstavniki posameznih sodelujo?ih skupin. Najvi?ji organ OF je bil Vrhovni plenum, imenovan tudi Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO), februarja 1944 pa preimenovan v Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS).

Lokalni odbori OF uredi

OF je postopoma po vsem slovenskem ozemlju raz?irila mre?o odborov, ki so na terenu predstavljali OF. Ti so se delili na pokrajinske (za ?tajersko , Gorenjsko , Primorsko in Koro?ko - kratica PNOO oz. PO OF ), okro?ne (kratica OO OF ), okrajne ali rajonske (kratica OkO ) in terenske ali krajevne odbore . Obstajali so tudi mati?ni odbori , ki so predstavljali poklice ali ustanove.

Posamezne odbore je sestavljalo po 3 do 15 predstavnikov. Vodili so jih sekretarji, ki so bili pogosto tudi sekretarji lokalnega komiteja KPS. Posamezniki, ki so pri OF sodelovali, pa so se imenovali aktivisti OF.

Do jeseni 1944 so posamezne odbore z izjemo krajevnih in mati?nih volili predstavniki vi?jih odborov, nato pa so, ?e je bilo mogo?e, na zborih aktivisti OF izvolili okro?ne in okrajne plenume , ti pa nato svoja tajni?tva.

Izvr?ni odbor OF uredi

Izvr?ni odbor OF (kratica IO OF ) je bil ustanovljen 28. julija 1941 kot delovni odbor s petimi ?lani (Kidri?, Kardelj, Fajfar, Rus, Vidmar) izmed ustanovnih skupin OF. Avgusta se je odbor raz?iril za dva ?lana ( Kocbek , Lubej ) in dobil dokon?no ime. 1. oktobra je bil vanj sprejet ?e Lesko?ek , 12. decembra pa sta bila Rus in Kocbek poslana v IO AVNOJa . 12. januarja 1943 je v svojo sestavo sprejel ?e Marijana Breclja in Zorana Poli?a .

Do aprila 1943 je imel tudi sekretariat treh ?lanov (predsednik Rus, Kidri? in Fajfar). Pri IO je delovalo ve? komisij (nadzorna, upravna, osrednja gospodarska komisija, komisija za agitacijo in propagando,...).

Zbor odposlancev slovenskega naroda leta 1943 je delo IO OF potrdil in ga izvolil v dotedanji sestavi. Na prvem zasedanju SNOS v ?rnomlju je bil vanj izvoljen ?e France Bevk in od takrat je IO OF nastopal tudi kot Predsedstvo SNOS . 23. septembra 1944 je bil raz?irjen ?e s ?lani nekdanjega Vrhovnega plenuma in uveljavljenimi aktivisti OF, tako da se je ?tevilo njegovih ?lanov povzpelo na 27.

Na omenjeni seji septembra 1944 je bil IO lo?en od dr?avnih oblasti in postal zgolj politi?ni organ, ki je bil raz?irjen z novimi ?lani iz konstitutivnih skupin na skupaj 27 ?lanov. Tudi po osvoboditvi je kljub prizadevanjem KPS ostal organ z raznoliko politi?no strukturo. Predsedstvo IO OF je bilo sestavljeno takole: Josip Vidmar kot predsednik in podpredsedniki: Edvard Kardelj, Edvard Kocbek, Josip Rus ter Boris Kidri? kot sekretar, njegov namestnik pa je bil Marijan Brecelj.

Na prvem kongresu OF julija 1945 je postal izvr?ilni organ GO OF s predsednikom Josipom Vidmarjem. Njegova naloga je postala usmerjanje ?lanstva h graditvi ljudske oblasti in v notranjih vrstah obra?unavanje z ostanki strankarstva.

Na drugem kongresu OF aprila 1948 je bilo izvoljeno novo predsedstvo. Po novem je IO imel 36 ?lanov. V letih po sporu KPJ z Informbirojem je prvo soglasno podpiral ter se doma ukvarjal z uvajanjem samoupravljanja .

Na tretjem kongresu OF leta 1951 so bila sprejeta nova pravila OF. ?tevilo ?lanstva se tam ni bistveno spremenilo, ?lanstvo celotnega GO pa se je pove?alo na 250. Tega leta je sledil spor z Edvardom Kocbekom in njegov odstop leta 1952 . Ko se je OF aprila 1953 preoblikovala v Socialisti?no zvezo delavnega ljudstva , je prenehal obstajati tudi IO.

Vrhovni plenum OF uredi

Vrhovni plenum OF je bil od za?etkov OF junija 1941 do oktobra 1943 najvi?ji organ OF. Sestavljali so ga predstavniki vseh v OF sodelujo?ih skupin. Do italijanske kapitulacije septembra 1943 je deloval v Ljubljani, nato pa na osvobojenem ozemlju.

Na prvem zasedanju 15. junija 1941 je sprejel gesla OF in na drugem 28. julija izvolil Izvr?ni odbor (IO) OF. Na tretjem zasedanju 15. septembra si je nadel ?e ime Slovenski narodnoosvobodilni odbor (kratica SNOO ), ki je predstavljal zakonodajno telo OF.

Na tem sestanku je sprejel nekatere temeljne odloke: razglasil je, da edini predstavlja, zastopa, organizira in vodi slovenski narod, prepovedal podobno organiziranje zunaj OF, se povezal s podobnimi partizanskimi organi po Jugoslaviji, sprejel odlok o za?iti slovenskega naroda in njegovem osvobodilnem gibanju ter uvedel narodni davek in posojilo svobode .

Na ?etrtem zasedanju 1. novembra 1941 je sprejel prvih sedem temeljnih to?k OF. Na petem zasedanju 6. novembra 1942 je po italijanski ofenzivi sprejel sklepe o okrepitvi enotnosti OF.

Po italijanski kapitulaciji so ?lani Vrhovnega plenuma od?li na osvobojeno ozemlje in imeli nekaj zasedanj v gradu Soteska ter v Bazi 20 . 16. septembra 1943 so tam sprejeli sklep o priklju?itvi Slovenskega Primorja Zedinjeni Sloveniji ter pripravljali Zbor odposlancev slovenskega naroda.

Ta je 3. oktobra 1943 v Ko?evju izvolil nov 120-?lanski Plenum OF oz. Slovenski narodnoosvobodilni odbor, v katerem so bili tudi ?lani dotedanjega Vrhovnega Plenuma; ta je s tem prenehal obstajati, njegovi ?lani pa so bili septembra 1944 vklju?eni v raz?irjeni IO OF.

Kot Slovenski narodnoosvobodilni odbor je prenehal obstajati 19. februarja 1944 z nastankom SNOS.

Slovenski narodnoosvobodilni svet uredi

Slovenski narodnoosvobodilni svet (kratica SNOS ) je bil med februarjem 1944 in oktobrom 1946 vrhovni predstavni?ki in zakonodajni organ slovenskega NOG in kasneje LRS . Njegov predhodnik je bil SNOO, ki se je na prvem zasedanju 19. februarja 1944 v ?rnomlju preimenoval v SNOS. Na za?etku je imel 120 ?lanov.

Na prvem zasedanju je, ker je bila ve?ina ?lanov iz Ljubljane, Notranjske in Dolenjske , izvolil novih 20 predstavnikov iz Primorske, 21 iz ?tajerske in 19 iz Koro?ke ter Gorenjske. V vojnem ?asu to pove?anje nikoli ni bilo izpeljano.

Njegovi sestavni deli so bili zakonodajni odbor, komisija za ugotavljanje zlo?inov okupatorja in njegovih pomaga?ev za Slovenijo in verska komisija, druge komisije pa so bile pri njegovem predsedstvu, ki je bilo do razglasitve Narodne vlade Slovenije v Ajdov??ini 5. maja 1945 tudi izvr?ilni organ NOG in LRS.

Drugo zasedanje SNOS je bilo v Ljubljani 9. in 10. septembra 1946. Z izvolitvijo ustavodajne skup??ine LRS 27. oktobra 1946 je SNOS prenehal obstajati.

?e kmalu po ustanovitvi je OF postala mo?an politi?ni faktor in do konca leta 1941 delovala v ve?ini ozemlja dana?nje Kranjske in Primorske. Na ?tajerskem so imeli dolo?ene brigade kot je bila na primer celjska ?eta, pohorska ?eta ter bre?i?ka ?eta a niso bili v ve?ini, to je pripadalo ?etnikom. Po propadu Pohorskega bataljona 11.septembra 1942 so partizani dokon?no izgubili vpliv nad ?tajersko. Na Prekmurju nikoli niso resno za?iveli.

Najmo?nej?i vpliv je OF imela v kraju nastanka Ljubljani. Tam se je njena VOS lotila odstranjevanja svojih ideolo?kih nasprotnikov (do konca leta 1941 je ve?inoma v Ljubljani pa tudi drugod po Sloveniji ubila 17 Slovencev) ^[10] . Ti umori so se kon?ali po streljanju talcev zaradi usmrtitve dr. Marka Natla?ena . Poleg tega je z raznimi akcijami (grafiti, trosenje letakov) ter z demonstracijami redno dokazovala svojo prisotnost in pozivala na boj.

Ko je OF imela dovolj vpliva in podpore, se je za?ela razgla?ati za utele?enje ljudske oblasti, nasprotne okupatorski. ^[11] Konec leta 1941 in v za?etku leta 1942 je razglasila slovensko partizansko vojsko za edino obliko boja proti okupatorju in posebej prepovedala ostale oblike.

KPS je imela ves ?as delovanja OF vodilno vlogo, kar sta ji preostali ustanovni ?lanici (kr??anski socialisti in Sokoli) 28. februarja 1943 potrdili z Dolomitsko izjavo , ki je dolo?ala enotnost OF. Izjavo je konec aprila 1943 na ?ibnu na Ko?evskem potrdil 1. zbor aktivistov OF Dolenjske in Notranjske. ?eprav to v izjavi ni bilo zahtevano, je kmalu sledil razpad omenjenih skupin.

OF je poveljevala celotnemu osvobodilnemu gibanju na Slovenskem; poleg redne partizanske vojske je vodila ?e posebne slu?be znotraj nje (varnostne slu?be) in tehni?ne organizacije, pomembne za njeno delovanje ( tisk , saniteta , delavnice, ilegalni radio).

Svoje aktiviste in prebivalce je OF privabljala z raznimi sestanki in mitingi , med slednjimi sta bila dva najbomembnej?a v ?ibnu in v ?rnomlju.

Za delovanje OF so bila pomembna njena sredstva za javno obve??anje. Svoja glasila so imele posamezna ustanovne skupine, pokrajinski odbori in nekateri okro?ni odbori OF ter mno?i?ne organizacije znotraj nje. OF je imela tudi svoj radijski oddajnik, ki je med letoma 1941 in 1942 kot Radio Kri?a? oddajal v Ljubljani, med letoma 1944 in 1945 pa kot Radio OF v ?rnomlju. OF je bila kot narodna organizacija posebnost v jugoslovanskem odporni?kem gibanju, zaradi ?eser so jo nekateri njegovi voditelji gledali z nezaupanjem. Prevladujo?e mnenje pa je, da bi se brez OF zaradi posebnega zemljepisnega polo?aja in razkosanosti Slovenije partizansko gibanje tu te?ko uveljavilo.

Ljubljana uredi

V prvih mesecih vojne je bila Ljubljana sredi??e narodnoosvobodilnega gibanja. Tu je do maja 1942 delovalo Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih ?et. Ve?ina voditeljev gibanja, s tem pa tudi vodstva politi?nih organizacij, je bila v Ljubljani.

Ljubljana je bila propagandno in obve??evalno sredi??e, saj so v njej delovale ?tevilne skrivne tiskarne in ciklostilne tehnike, ki so tiskale in razmno?evale ?asopise ter drugo gradivo, delovale so skrite delavnice in skladi??a. S pomo?jo mobilizacijske komisije so skrbeli za odhod v partizane, z odbori Ljudske pomo?i (kasneje Slovenske narodne pomo?i) pa so sku?ali pomagati dru?inam internirancev, ilegalcem, ?rtvam okupatorja.

Z ?eljo, da bi zatrli odpor, so Italijani februarja 1942 obdali Ljubljano z bode?o ?ico in bunkerji, prehode pa strogo kontrolirali.

Od septembra 1941 naprej je v Ljubljani deloval radio OF Kri?a?. Da bi prepre?ili njegovo delovanje, so Italijani v aprilu 1942 ukazali odvzem radijskih aparatov.

OF je ob pomembnih zgodovinskih datumih v Ljubljani organizirala posebne manifestacije. Takrat so se ljudje ob to?no dolo?eni uri (med 7. in 8. uro zve?er) umaknili v domove. Ker je tiha in prazna Ljubljana delovala zastra?ujo?e, so Italijani 8. februarja 1942 premaknili svojo policijsko uro na zgodnej?i ?as.

Zaradi mno?i?nih akcij, ki jih je OF izvajala, podpirala pa jih je ve?ina prebivalstva, je OF postala Ljubljani prava ≫dr?ava v dr?avi≪.

Posebnost slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja je bila gradnja ljudske oblasti. Medtem ko si je ve?ina udele?encev osvobodilnega gibanja ?elela osvoboditve in spremenjene, bolj?e, demokrati?ne odnose v novi dr?avi, si je KPS prizadevala obdr?ati nadzor nad gibanjem in pripraviti izhodi??e za revolucionaren prevzem oblasti.

Slovenski komunisti so skupaj z nekaj levo usmerjenimi politi?nimi skupinami 26. aprila 1941 v Vidmarjevi vili v Ro?ni dolini v Ljubljani ustanovili Protiimperialisti?no fronto slovenskega naroda. Komunisti so si ves ?as prizadevali, da bi prevzemali klju?ne polo?aje v sistemu oblasti, res pa je, da so pazili, da so bili v organih OF tudi predstavniki vseh drugih skupin, vklju?enih v OF.

Septembra 1941 je postal Vrhovni plenum OF hkrati tudi Slovenski narodnoosvobodilni odbor. Tako je Vrhovni plenum OF postal hkrati politi?no in oblastno telo, sestavljali pa so ga predstavniki vseh skupin, ki so bile vklju?ene v OF. Osvobodilna fronta je kmalu postala odli?no organizirana. Ker so vanjo vstopile ?e ?tevilne manj?e skupine, ki so bile razli?ne politi?ne usmeritve, je dobila OF koalicijski zna?aj.

Na terenu je nastajala mre?a odborov, v katere so se ljudje mno?i?no vklju?evali. Sprva so na terenu politi?ne in oblastne funkcije izvajali odbori OF. Z nastankom osvobojenega ozemlja so upravljanje prevzeli Narodnoosvobodilni odbori, zato se je lo?ila oblastna funkcija od politi?ne. NOO, ki so delovali na osvobojenih ozemljih, so sku?ali omogo?iti ?im bolj normalno ?ivljenje civilnega prebivalstva in oskrbo vojske.

Do 1. marca 1943 je OF delovala kot organizacija ?tevilnih razli?nih, a enakopravnih skupin. Z dolomitsko izjavo in njeno potrditvijo na zboru aktivistov na Pugledu pa je bila koalicijska narava OF dokon?no odpravljena, kar je omogo?ilo uvedbo enopartijskega sistema.

Oktobra 1943 so Slovenski narodnoosvobodilni odbor, ki je bil 1. 1941 sestavljen iz predstavnikov vseh skupin, vklju?enih v OF, zamenjali ?lani, izvoljeni na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Ko?evju. Sto dvajset ?lanski odbor je postal vrhovni predstavni?ki in zakonodajni organ slovenskega naroda v osvobodilnem boju.

Na svojem prvem zasedanju, ki je bilo 19. februarja 1944 v ?rnomlju, se je preimenoval v Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS). V njem se je ves ?as obstoja kazala dvojnost oblasti, upravne in politi?ne, saj je bilo predsedstvo hkrati tudi izvr?ilni odbor OF.

Izvr?no telo je bilo predsedstvo SNOSa, izdajalo je odloke, ki so jih pripravljali odseki (ministrstva SNOSa). Teh je bilo v za?etku osem (za izgradnjo narodne oblasti, za notranje zadeve, za prosveto itn.), pozneje pa kar sedemnajst. Od takrat naprej je SNOS kot slovenski parlament deloval vse do njegove razpustitve septembra 1945.

Za nas je izjemno pomembno dejstvo, da je ta parlament ob slovenskem prostovoljnem vstopu v Jugoslavijo ohranil pravico do izstopa in zdru?itve z drugimi narodi. Na tej osnovi smo Slovenci lahko pravno utemeljevali na?o samostojnost oziroma na?o razdru?evanje in ne odcepitev, kot so ga hoteli prikazati Srbi.

V Ajdov??ini je bila 5. maja 1945 ustanovljena Narodna vlada Slovenije , njen predsednik pa je postal sekretar IO OF in (de facto tudi) Centralnega komiteja KPS, Boris Kidri?.

V za?etku je bila samostojnost slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja velika. Jeseni 1941 se je vodstvo OF odlo?ilo, da se slovenske ?ete vklju?ijo v narodnoosvobodilne partizanske oddelke v Jugoslaviji. Ob?asno so slovenski partizani sodelovali s hrva?kimi, v glavnem pa opravljali samostojne voja?ke akcije.

?e od konca leta 1942 so z jugoslovanskim vodstvom narodnoosvobodilnega gibanja nastajali ob?asni politi?ni konflikti in ?elja po centralizaciji. Jugoslovansko vodstvo ni razumelo, da je bila v Sloveniji nekoliko druga?na politi?na situacija kot v preostali Jugoslaviji. OF je ?e bila koalicijska in kot taka je vodila osvobodilni boj, drugod v Jugoslaviji pa je leta potekal izklju?no pod vodstvom KPJ.

Odnosi med vodstvom jugoslovanskega narodnoosvobodilnega gibanja in slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja so potekali po partijski, voja?ki in institucionalni liniji.

Partijska povezava je bila najpomembnej?a. Za sodelovanje z jugoslovanskim vodstvom je skrbel Edvard Kardelj , ki je bil dalj ?asa v jugoslovanskem najo?jem vrhu. Skrbeti je moral, da so se skupni cilji pravilno uresni?evali, kar je pomenilo, da bosta tudi v Sloveniji osvoboditev in obnova potekali na demokrati?ni podlagi, kar so si komunisti razlagali kot izvedbo revolucije.

Institucionalna povezava se je za?ela z nastankom skupnih politi?nih in oblastnih organov, zlasti z nastankom Avnoja. Od Avnoja naprej je organizacijska in druga individualnost nacionalnih narodnoosvobodilnih gibanj za?ela slabeti. Od druge polovice leta 1944, ko je pospe?eno potekal proces ustanavljanja organov jugoslovanske dr?avne oblasti, so se vedno bolj uveljavljale jugoslovanske usmeritve v razvoju ljudske oblasti, nastajala je enotna zakonodaja, zaradi revolucionarnih ciljev se je krepila centralizacija.

Proti koncu vojne je centralizacija postala na?rtovan proces, ki je sprva potekal bolj na voja?kem podro?ju. 1. marca 1945 so slovenske korpuse vklju?ili v 4. armado JA. Slovenska vojska je bila tako formalno ukinjena, dejansko pa nekoliko pozneje. ?eprav so slovenski politiki delovali v organih nastajajo?e dr?ave, procesa centralizacije niso uspeli zavreti. Slovenskim komunistom je to koristilo pri izvedbi revolucije, ?eprav so se bali, da bi uvedba centralizacije obnovila srbsko hegemonijo v dr?avi. Ker so ocenjevali, da bo tako le kratek ?as, da bo tako le v prehodnem obdobju, so to sprejeli kot nujnost, vendar se je centraliziranost ohranila dale? v povojni ?as.

Ves ?as je bilo torej jasno, da so bili skupni cilji narodnoosvobodilnega gibanja voja?ki - osvoboditev in politi?ni - sprememba mednacionalnih odnosov ter sprememba oblasti. Osnovna organizacijska oblika oblasti, temelje?e na ?ir?i ljudski osnovi, so bili NOO, ki so skrbeli za preskrbo civilnega prebivalstva in vojske. Narodnoosvobodilni odbori naj bi bili nadstrankarski, ?eprav je v njih imela dejanski nadzor partija. O Jugoslaviji kot federativni dr?avi so se v jugoslovanskem vodstvu za?eli pogovarjati ?ele na drugem zasedanju Avnoja. Tudi glede mednacionalnih odnosov je II. zasedanje AVNOJ-a pustilo marsikaj odprto, ?eprav so dopu??ali mo?nost nastanka enakopravnih mednacionalnih odnosov.

Za Slovence, pa tudi za Hrvate je bil pomemben sklep, sprejet na II. zasedanju Avnoja, s katerim so potrdili odlo?itev vodstev Slovenije in Hrva?ke o priklju?itvi ozemelj, ki so po prvi svetovni vojni postala italijanska.

Vojna je vplivala na ?ivljenje vseh Slovencev. Civilno prebivalstvo je ob okupatorjevemu nasilju trpelo veliko pomanjkanje, tegobe in ?rtve, ki jih je prina?ala vojna. Motena je bila oskrba, uvedene so bile karte za hrano itn.

Te?ave s preskrbo so bile ?e ve?je na osvobojenem ozemlju in v partizanski vojski. Oskrba partizanov je bila odvisna od pomo?i civilnega prebivalstva, ki pa dostikrat ni imelo dovolj niti za lastne potrebe. Zato so partizani poleg prostovoljnem odkupa hrane izvajali ?tevilne nasilne zaplembe.

Slabe razmere in vsesplo?no pomanjkanje se je zelo ?utilo tudi v zdravstvu. Kljub pomanjkanju medicinskih instrumentov in zdravil so nastale ?tevilne partizanske bolni?nice, skrite okupatorjevim o?em v globokih grapah in te?ko dostopnih soteskah. Terenski odbori OF so ves ?as skrbeli za zbiranje zdravstvenih potreb??in ter tako zdravnikom v partizanskih enotah in v bolni?nicah omogo?ali nemoteno delo. Sama skrb za ranjence je bila v partizanih izredno pomembna. Zavest, da ti bodo tovari?i za vsako ceno pomagali in te odpeljali v bolni?nico, je bila eden od pomembnih vzrokov za izreden uspeh partizanskega gibanja.

V za?etku leta 1945 je bilo na slovenskem ozemlju ?e prek 280 partizanski bolni?nic. Ve?ina jih je bila skrivnih ? konspirativnih. V njih se je bilo zdravilo 11.321 ranjencev. Sovra?niku je uspelo odkriti okoli 80 bolni?nic ter v njih pobiti nekaj manj kot odstotek ranjencev.

Na osvobojenih ozemljih je ?ivljenje teklo naprej. Spomladi 1942 so nastale prve partizanske ?ole, v katerih so se otroci u?ili branja, pisanja in ra?unanja. Zaradi vojne je primanjkovalo zvezkov, svin?nikov, kred, u?benikov. Med sovra?nimi vdori u?enci niso hodili v ?ole. Po kapitulaciji Italije se je ?tevilo ?ol zelo pove?alo, nastali so u?ni na?rti, za?eli so organizirati posvete za u?itelje, imeli so roditeljske sestanke. V ?olskem letu 1943/44 je delovalo ve? kot 430 ?ol s 745 u?itelji in okoli 30.000 u?enci.

V odporu proti okupatorju je imela pomembno vlogo kultura. Po ukazu OF je na Slovenskem od januarja 1942 naprej kot ena od oblik odpora nastal kulturni molk, s katerim je OF Slovencem prepovedala obiske okupatorjevih kulturnih prireditev ali sodelovanje na njih.

Zelo pa se je razvilo kulturno delovanje v partizanski vojski. Mnogi pomembni umetniki so kot neposredni udele?enci narodnoosvobodilnega boja v svojih delih prikazovali partizansko ?ivljenje. Med partizani so ?iveli Karel Destovnik - Kajuh , Matej Bor , Ciril Kosma? , Bo?idar Jakac , Bojan Adami? , Dore Klemen?i? - Maj itn. Tako je postala kultura sestavni del upora in kot taka pomagala iskati pot iz obupa, dajala je pogum ...

Lepo je, ve?, mama, lepo je ?iveti.
Toda, za kar sem umrl, bi hotel ?e enkrat umreti!

?? Karel Destovnik - Kajuh

Postopoma so za?ele delovati kulturne in znanstvene institucije OF in SNOS kot so Slovensko narodno gledali??e, Znanstveni in?titut pri predsedstvu Snosa. Ker je vsakdanjik pomenil lakoto, pomanjkanje, trpljenje in smrt, so kulturne prireditve, ki so prina?ale trenutke sprostitve, postale zelo priljubljene. Zaradi propagande so partizani pogosto prirejali mitinge. Velikokrat so si popestrili ?ivljenje tudi s ?portom. Prirejali so tekme v nogometu , sami so poskrbeli za drese, poiskali kopa?ke itn.

Po koncu vojne se je iz organizacije oboro?enega odpora spremenila v organizacijo mno?i?nega politi?nega udejstvovanja. Njena naloga je bila udejanjati politiko KPS in oblastnih organov ter organiziranje povojne obnove.

Prvi kongres OF je potekal 15. in 16. julija 1945. Na njem je sprejela program, ki je dolo?al njen odnos do dr?ave in gospodarstva. Dolo?eno je bilo tudi, da je lahko ?lan OF vsak dr?avljan, ki je pristal na njen program in se ni pregre?il ?ez narodno ?ast. OF so organizirali po ozemeljskem in delovnem na?elu in izvolili nov 135-?lanski Glavni Odbor z IO OF in sekretariatom.

Na kongresu Ljudske Fronte Jugoslavije v Beogradu med 5. in 7. avgustom 1945 je OF uradno postala njen sestavni del. V tem ?asu se je k njej priklju?ilo tudi ve? mno?i?nih organizacij.

Na drugem kongresu OF med 26. in 28. aprilom 1948 v Ljubljani je vodstvo OF ostalo nespremenjeno, pove?alo pa se je ?tevilo ?lanov. Po njem je OF posku?ala mobilizirati ?lanstvo za sodelovanje v prvi petletki in okrepiti delovanje organizacij na terenu.

Tretji kongres OF je bil organiziran ob deseti obletnici ustanovitve in je potekal med 26. in 28. aprilom 1951 v Ljubljani. Namenjen je bil krepitvi samoupravljanja in razvoju socialisti?ne demokracije . V tem ?asu je imela OF ?e 676.500 ?lanov (70?% vseh volilnih upravi?encev) in 3560 krajevnih organizacij.

Aprila 1953 se je OF preimenovala v Socialisti?no zvezo delovnega ljudstva in s tem prenehala obstajati.

Ustanovni podpisnik v imenu Sokolov Josip Rus ni imel funkcije oz. legitimnosti, da nastopa v imenu sokolskega zdru?enja, saj njegovo delovanje ni bilo podprto s strani sokolskih ?upnih starost, ki so edini imeli pravico podpisovati sokolske dokumente. Ustanovna ?lana Zoran Poli? in Franjo Lubej , ki naj bi prav tako predstavljala Sokole pa sta bila iz te zveze izklju?ena ?e 1939. ^[12] . ?lo je le za posameznike iz sokolskega dru?tva, ki so se odlo?ili sodelovati v okviru OF.

• Enciklopedija Slovenije , 4. zvezek, str. 238, 8. zvezek, str. 199-202, 12. zvezek, str. 49, 14. zvezek, str. 386, Mladinska knjiga , Ljubljana, 1990 , 1994 , 1998 , 2000 ( COBISS )
• Kladnik, Toma? (2006). Slovenska partizanska in domobranska vojska . Ljubljana: Defensor. COBISS  229933056 . ISBN  978-961-6177-11-5 .
• Lado Ambro?i?. (26.4.2011). Od Ve?ne poti do Tivolija - 70 let ustanovitve OF (dokumentarni film). Ljubljana: RTV SLO.