Nicola (Antonio) Porpora, Italijanski skladatelj in u?itelj petja.
- 10. avgust 1686, Neapelj, †3. marec 1768, Neapelj
V vpisni knjigi neapeljskega glasbenega konservatorija
Dei poveri di Gesu Cristo
se pojavi 1696. leta. V ustanovi je ostal pribli?no 10 let. Nato je zaslovel s svojo 1. opero
Agripina
, ki so jo izvedli na kraljevem dvoru v Neaplju - 1708. Pridobil je naziv
Maestro di cappella
na dvoru princa Hessen - Darmstsdt, ki je bil general Avstrijske vojske v Neapju. V tem ?asu je slu?boval tudi kot u?itelj petja na konservatoriju Di San Onofrio v Neaplju. Vzgojil je vrhunske kastrate kot so bili: Farinelli, Caffareli, Salimbeni,Gizziello, Reginella, Matteuccio, Niccolino in Senesino.
Prvo opero
Bernice
za rimsko ob?instvo - 1718 - so izvedli z velikanskim uspehom. Pri nastanku te opere je sodeloval
Domenico Scarlatti
. Spoprijateljil se je z mladim pesnikom
Metastasijem,
s katerim sta kasneje dolga leta sodelovala.
V l. 1717 sta v nesre?i umrla skladateljev o?e in starej?i brat. Nicola se je odzval z veliko odgovornostjo do dru?ine in si nakopal dodatno delo ter slu?be, da je lahko pomagal doma?im. Po odhodu
Alesandra Scarlattia
- 1719 - se je mladi Porpora v Neaplju hitro uveljavil s svojimi operami. V tem obdobju je na oder stopil njegov prvi pevski genij, ?e ne 16-letni Farinelli.
Skladateljevo ?ivljenje so zaznamovala nasprotovanja in tekmovalnost z drugimi skladatelji. Najprej z rojakom
Leonardom Vincijem
, ki je umrl mlad, konec 1727. leta. ?e v l. 1730 pa se je pri?elo rivalstvo s skladateljem
Hassejem
, ki je bil uveljavljen v Benetkah. 1733 so ga nasprotniki
G. F. Handla
povabili v London, v ustanovo Opera of the nobility. Prve predstave oper so bile v Lincolns inn fields theatre. Dosegle so velik vspeh. Priljubljenost v Londonu je hitro splahnela in od?el je v Benetke - 1736. Po treh letih se je vrnil v Neapelj, na
Conservatorio di s. Maria di Loreto
(Maestro di Capella). 1742 je zopet od?el v Benetke, kot Maestro di coro,
v Ospedale della pieta
. Ve?krat je potoval v London, na Dunaj, Dresden in imel spremenljive uspehe. Na nem?kem govornem podro?ju so veljale njegove opere za preve? okra?ene. Med enim od njegovih bivanj na Dunaju je mladega
Josefa Haydna
u?il pevske tehnike in osnove kompozicije.
Zaradi vojne v S Nem?iji je Porpora ostal brez stalnih dohodkov. Od?el je v Neapelj in se pre?ivljal na ustanovah, kjer se je njegova skladateljska kariera za?ela. Ohranjeno je pismo Metastasia, v katerem Farinellija prosi za pomo? Porpori. Kljub trudu znancev in prijateljev je maestro zadnja leta pre?ivel v ubo?tvu. Njegov pogreb
3. marca 1768
je pla?ala neapeljska skupnost in tudi glasbeniki so na pogrebu igrali zastonj.
Dela:
- 40 oper
- 12 serenad
- 4 pasticiji
- 14 oratorijev
- 135 posvetnih kantat
- 40 cerkvenih koralov
- 7 ma?
- 9 solo motetov
- 13 antifon
- ?elo koncert,G - dur
- ?elo sonata, F - dur
- 2 sinfoniji da camera
- ↑
1,0
1,1
data.bnf.fr
: platforma za odprte podatke
? 2011.
- ↑
2,0
2,1
Encyclopædia Britannica
- ↑
3,0
3,1
SNAC
? 2010.
- ↑
4,0
4,1
Record #123494591
// Gemeinsame Normdatei
? 2012?2016.
- ↑
5,0
5,1
Archivio Storico Ricordi
? 1808.