Naziv Sobota naj bi izviral iz osebnega imena . V dokumentih iz 14. stoletja je omenjena z dodatkom Mura in z razli?nimi oblikami imena. Te so dobile mad?arsko kon?nico -szombath v 15. stoletju . Ime brez pridevnika se je ponovno pojavilo v 19. stoletju , in sicer kot Sobota . To je v mad?arskem ?rkopisu zapisana slovenska oblika imena. Druga, ljudsko najbolj znana verzija pravi, da naziv Sobota izhaja iz dneva sobota, saj so ob sobotah prirejali sejme, po katerih je bilo mesto znano od konca srednjega veka. ?tajerci in Hrvati so tako morali v soboto prek Mure, temu dnevu so ?aljivo rekli murska sobota .

Mesto je prvi? omenjeno kot Murazombatha v listini z datumom 16. julij 1348. Na ta dan ob?ina praznuje ob?inski praznik. Izjemne pravice je Murski Soboti dodelil cesar Ferdinand II. . V tem dokumentu se kraj imenuje Olchincz . ^[5]

Murska Sobota le?i na suhem prodnatem terenu na nadmorski vi?ini 190 m, na t.i. Ravenskem . Njena sredi??na lega med avstrijsko in mad?arsko mejo ji daje vlogo prometnega vozli??a. Iz mesta potekajo ceste ?arkasto na vse strani Prekmurja in v sosednje dr?ave. Z Mad?arsko je povezana tudi z ?elezni?ko progo preko Hodo?a . Ta proga je bila sicer leta 1968 ukinjena, a zgrajena na novo in odprta 16. maja 2001.

Mesto le?i tudi med reko Ledavo in razbremenilnim kanalom Ledava-Mura, kar ji zagotavlja poplavno varnost. Je sede? najsevernej?e mestne ob?ine, ki je nastala leta 1995 in ima malo manj kot 20.000 prebivalcev ^[6] . V ob?ino sodijo ?e naselja: Bakovci , ?ernelavci , Krog , Kup?inci , Marki?avci , Nem?avci , Polana , Pu??a , Raki?an , Satahovci in Ve??ica .

Mesto Murska Sobota se deli na ?etrne skupnosti oz. mestne ?etrti: Center, Ledava, Park, Partizan in Turopolje. Sobo?ki Grad stoji sredi Mestnega parka , na severu pa je murskosobo?ki park Fazanerija z istoimenskim stadionom .

Podnebje je celinsko z malo padavinami, vro?imi poletji in mrzlimi zimami.

Murska Sobota in njena okolica je bila poseljena ?e v prazgodovini. V okviru arheolo?kih izkopavanja za avtocesto so ju?no od mesta ugotovili poselitev skozi ve? obdobij. Na?li so grobi??e iz bakrene dobe (okrog 3500 pr. n. ?t.) med Mursko Soboto in Krogom (najdi??e Pod Kotom), iz starej?e ?elezne dobe (800 do 400 pr. n. ?t.) je ve?je grobi??e z obodnimi jarki na Novi tabli in Kotare ter ?tevilne naselbine iz obdobja 2500 do 100 pr. n. ?t. Prav tako so na?li naselja in grobi??a iz rimskega obdobja iz Nove table ter nagrobnik, ki je sedaj vzidan v steno rimskokatoli?ke cerkve sv. Nikolaja . Odkrili o tudi rimsko vilo iz 2. do 3. stoletja pri Raki?anu. Na ju?nem robu mesta zemljanke, ognji??a, vodnjaki in zna?ilna lon?enina pri?ajo o zgodnji slovanski poselitvi med letoma 600 in 800.

O srednjeve?ki podobi mesta pri?ajo najdbe ob gradu in v parku. Mesto sta dolo?ali via magna - velika cesta - danes ulica ?tefana Kova?a, ki je vodila iz Radgone naprej v Sombarhely in via regna - kraljevska - dana?nja Ti?inska cesta. Prvo naselje je nastalo v okolici cerkve. Cerkev je bila prvi? omenjena leta 1297, zrasla pa je sredi ozemlja Belmura, z njo pa srednjeve?ka naselbina, ki se z imenom Murazombatha prvi? omenja 16. julija 1348. Na lokaciji dana?njega gradu se je v 13. st. razvil dvor in sede? zemlji?kega gospostva Belmura. Kot mesto pa je bila Murska Sobota omenjena leta 1366, vendar je po svojem izgledu ostala pode?elski trg vse do konca 19. stoletja.

?eprav je bila Murska Sobota mesto ?e v srednjem veku, je za?ela svojo urbano podobo dobivati ?ele v drugi polovici 19.stoletja. Mesto je dobilo nove javne stavbe, banko, me??anske hi?e. Leta 1856 je bilo ustanovljeno ve?je trgovsko podjetje, sledili pa so hranilnica, kazino s knji?nico, tiskarna in bolni?nica. Najve?jo rast je mesto do?ivelo v 1960-ih zaradi industrije, ki je privabila prebivalce v nova blokovska naselja.

Obmo?je Sobote je bilo v 9. stoletju del slovanske kne?evine Spodnja Panonija in del salzbur?ke nad?kofije, v ?asu frankovsko-mad?arskih vojn pa je obmo?je postalo interes Mad?arske. ?e v 12. stoletju je Sobota postala del ?elezne ?upanije (mad?. Vas megye ) in to ostala v Kraljevini Mad?arski do leta 1918. Cerkvena uprava je bila 1094 priklju?ena ?kofiji v Zagrebu , ki jo je leta 1176 zamenjal Gyor. Belmuro je kralj Andrej II. leta 1217 spremenil v kronski fevd. V nadaljevanju se je lastni?tvo hitro spreminjalo do leta 1365, ko je bilo dodeljeno Nikolaju Szechyju. Zemlji?ki gospodje Szechyji so 1476 me??ane oprostili vseh tla?anskih obveznosti, tri leta pozneje pa jim je ogrski kralj Matija Korvin podelil sejemske pravice. V ?asu tur?kih vpadov 17.stoletja so mesto obdali z zunanjim obrambnim zidom, jarkom in obrambnimi okopi. Leta 1687 je rodbina Szechy izumrla, del mesta pa je kupil Peter Szapary in leta 1690 s kraljevim dovoljenjem postal novi lastnik Sobote. Rodbina je imela oblast nad mestom vse do konca 1. svetovne vojne.

Ob koncu 1. svetovne vojne leta 1918 je ve?insko prebivalstvo zahtevalo pravico do samoodlo?be. Soboto so za kratek ?as zasedli jugoslovanski prostovoljci, a so jih Mad?ari premagali v sobo?ki bitki. Spomenik padlim iz Sokolske legije je na pokopali??u. Razgla?ena je bila Murska republika, ki je trajala le nekaj dni. 12. avgusta 1919 so v Soboto vkorakale ?ete Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev . Leta 1941 so mesto ponovno zasedli Mad?ari. 3. aprila 1945 je mesto osvobodila Rde?a armada .

Mursko-sobo?ki okraj uredi

Skozi zgodovino je bil sede? okraja vedno v kraju kjer je prebival plemi?ki sodnik oz. okrajni glavar (mad?. szolgabiro , lat. judex nobilium ). Pri opravljanju nalog so mu pomagali namestniki okrajnega glavarja oz. plemi?kega sodnika (mad?. alszolgabiro , lat. vice judex nobilium ). Z reorganizacijo ?upanije, je Sobota v 2. polovici 19. stoletja postala sede? mursko-sobo?kega okraja, ki ga je vodil vi?ji okrajni glavar (mad?. foszolgabiro ).

Vi?ji okrajni glavarji:

• Ludvik pl. Agustich (1871-1883)
• Geza pl. Ernuszt (1883-1885) (lastnik moravske gra??ine)
• Ponkracij pl. Posfay (1885-1914)
• Pavel pl. Horvath ml. (1914-1924)

Okrajni glavarji:

• Pokracij pl. Posfay (1877-1885)
• Jeno Csorna (1885-1899)
• Elek pl. Sinkovich (1895-1905)
• Gustav pl. Posfay (1905)
• Pavel pl. Horvath ml. (1905-1914)

Judovska skupnost uredi

Neko? ?tevil?na judovska skupnost je bila opusto?ena v ?asu nacisti?ne Nem?ije . Natan?en datum prvih poselitev Judov ni znan, prva sinagoga je bila urejena v 18. stoletju . 31. avgusta 1908 so slavnostno odprli sodobnej?o in ve?jo sinagogo. Ta je bila poru?ena leta 1954 s strani lokalnih komunisti?nih oblasti.

26. aprila 1944 so se morali vsi mestni Judje zglasiti z manj?o osebno prtljago v sinagogi, kjer so bili zaprti ?ez no? brez hrane, naslednji dan pa internirani v ?akovec ter preko Velike Kani?e v koncentracijska tabori??a , ve?ina v Auschwitz . ^[7]

Zadnji sobo?ki rabin je bil Lazar Roth , rojen v Jal?vi na ?e?kem . Umrl je v Auschwitzu. ^[7] Bil je zelo priljubljen ?lovek, saj je znal diskutirati z ljudmi, predvsem na podro?ju filozofije. Verouk je opravljal za sinagogo, kjer je imel tudi bogato knji?nico. Judovske dru?ine so ?ivele na obmo?ju dana?nje Slovenske ulice, kjer so bile trgovine, tiskarna, gostilne in lekarna. Bili so med vodilnimi veletrgovci v Murski Soboti.

• Grad v Murski Soboti , nekdaj Szaparyjev grad, se kot dvorec Bel Mura prvi? omenja 1255. V drugi polovici 16. st. je dru?ina Szechy na njegovem mestu postavila dvonadstropni renesan?ni dvorec s ?tirimi trakti in ogelnimi stolpi. Leta 1687 ga je kupil Peter Szapary od njega pa 1934 ob?ina Murska Sobota. Od leta 1955 je v njem Pokrajinski muzej. V biv?i grajski kapeli so kopije srednjeve?kih fresk iz prekmurskih cerkva. V notranjosti dvorca je grajski salon iz poznega 18. st. poslikan v poznobaro?ni iluzionisti?ni maniri z ikonografijo alegorije miru, pripisan Johannesu Poklu. Zdaj je v njem Pomurski muzej Murska Sobota .
• Mestni park je lepo ohranjen grajski park velik 9,5 hektarja. V njem so dvestoletni hrasti, gabri, jeseni, lipe in zna?ilne travne povr?ine ter ribnik, zna?ilnost angle?kih parkov . Skozi park vodi Trubarjev drevored, ob njem pa ve? kipov: Tr?arjev kip Primo?a Trubarja, spomenik padlim u?iteljem in prekmurskim pisateljem, delo Ferija Novaka, 19 litopunktur kiparja Marka Poga?nika.
• Spomenik zmage , posve?en zmagovalcem v 2. svetovni vojni, ruskim vojakom in jugoslovanskim partizanom, zgrajen po na?rtih ruskega arhitekta Aron?ika iz carrarskega marmorja . Odkrit je bil 12. avgusta 1945. Oblikovan je kot grobnica, ki simbolizira kremeljsko obzidje, pred katerim stoji ?astna stra?a, nad njo pa obelisk z Leninovo podobo na bronasti medalji. Plastiki sta izdelala Zdenko Kalin in Boris Kalin .
• Evangeli?anski kompleks s cerkvijo v neogotskem slogu, zgrajen med 1907-1910 po na?rtih Emoja Gereya. Cerkev je zgrajena iz opeke s tremi pro?elnimi stolpi, srednji je zvonik. Rozeta nad vhodom se ponovi v oltarnem delu s podobo Martina Luthra . Avtor oltarne slike Snemanje s kri?a je Jeno Bory.
• Stolna cerkev svetega Nikolaja se prvi? omenja leta 1297. Poznoromansko jedro s kornim zvonikom je iz konca 13. stoletja. V drugi polovici 14. stoletja so ga prezidali v rebrasto obokan prezbiterij s kamnose?kim okrasjem parlerijanskih mask in poslikan. Starej?a plast poslikav je izpred srede 14. stoletja, mlaj?a pa okro 1370, pripisana slova?kemu slikarju. Cerkev je bila ve?krat prezidana med 15. in 18. stoletjem, v letih 1910 - 1912 pa temeljito predelana po na?rtih arhitekta Ladislava Taka?a (Laszlo Takacs 1880-1916). To je triladijska bazilika s pre?no ladjo ter svodasto kupolo nad kri?i??em. Piramidalna fasada se dvigne v 60 m visok zvonik. Na pro?elju je pet ni? s Saparyjevim grbom ter polkro?ni vhod s stiliziranim cvetli?nim vencem. Oprema je iz raznih mad?arskih delavnic. V glavnem oltarju je slika zavetnika cerkve, svetega Nikolaja, ki obdaruje device , delo Matthisa Schiffrerja iz leta 1797. Vitraji so Kregarjevi in Bizovi?arjevi. Na ju?ni strani ob zvoniku je grobnica patrona cerkve, sobo?kega grofa, na severni je oratorij raki?anskega grofa s krstilnico in zakristijo .

• Mi?ko Baranja (1920-1993), glasbenik in cimbalist
• Jo?ef Bagari (1840-1919), pisatelj
• Mihael Barla (1778-1824), evang. pastor, prevajalec in pisec nabo?nega slovstva
• Jo?ef Berke (1817-1893), odvetnik in mursko-sobo?ki poslanec
• Juri Cipot (1794-1834), nabo?ni evangeli?anski pisatelj
• Rudi ?a?inovi? (1914-2008), publicist in diplomat
• Sandi ?ervek (1960), akademski slikar
• Edvard Dittrich (1898-1980), vodovodni in?talater in inovator s patenti
• Jano? Faludi (1839-1922), ?ebelarski strokovnjak, pospe?evalec sadjarstva, vinogradni?tva in vrtnarstva
• Jano? Flisar (1856-1947), pisatelj, prevajalec, u?itelj
• Boris Goljev?ek (1924-2004), ekonomist
• Jo?e Grlec (1913-2000), glasbenik, komponist, zborovodja, glasbeni pedagog
• Franc Gumilar (1890-1973), zgodovinar, muzealec, knji?ni?ar
• Judita Hahn-Kreft (1926-2020), gledali?ka in filmska igralka
• Imre Han?ek (1756-1826), dekan Slovenske okrogline
• Jo?e Horvat-Jaki (1930-2009), slikar in grafik-avtodidakt
• Franc Hul (1800-1880), ?upnik in pisec
• Bala? Jaklin (u. 1695), nitranski ?kof, nabo?ni pisatelj in odli?en cerkveni govornik
• Jo?e Kolo?a-Kolo? (1920-1998), umetni?ki fotograf
• Ladislav Kondor (1901-1960), slikar portretist, karikaturist
• ?tevan Kovat? (1866-1945), zgodovinar, pisatelj
• Toma? Kri?an (?-1661), pisatelj, duhovnik
• Ivan Ku?an (1892-1975), mojster strojne mehanike, prvi avtomehanik v Prekmurju in inovator
• Feri Lain??ek (1959), pisatelj, pesnik
• Miki Muster (1925-2018), kipar in slikar risank
• Feri Novak (1906-1959), arhitekt, oblikovalec moderne Sobote
• Lazar Roth , judovski rabin skupnosti Murska Sobota.
• Jano? Slepec (1872-1936), pisatelj, zgodovinar, novinar
• Ladislav Sobotin ( 18. stoletje ) pisatelj
• grof Szapary Geza politik, veleposestnik
• Du?an ?arotar (1968), pisatelj, urednik
• Franc ?ebjani? (1920-1984), publicist, raziskovalec protestantizma in kulturnopoliti?ni delavec
• Laszlo Takats (1880-1916), arhitekt
• Franc Talanji-O?ka (1883-1959), pisatelj, novinar, pesnik, mad?arizator, kasneje partizan in ?lan NOBa
• Jano? Terbo? (?-1650), pisatelj, duhovnik
• Karel Turner (1963-), pesnik, kantavtor
• Jo?ef Vild (1924-2005), dru?benopoliti?ni in kulturni delavec, publicist
• Milan Vinceti? (1957-2017), pesnik in pisatelj
• ?tefan ?emli? (1840-1891), pisatelj
• Vladimir Milo?evi? (1940), polkovnik
• Igor Banfi (1973), akademski slikar

• Du?an ?arotar : Biljard v Dobrayu roman (Murska Sobota pred koncem druge svetovne vojne)
• Feri Lain??ek : Raza , roman (Murska Sobota v ?asu prve svetovne vojne, literarna obravnava Murske republike )
• Feri Lain??ek: Lo?il bom peno od valov , roman (Murska Sobota v ?asu prve svetovne vojne)
• Feri Lain??ek: Muri?a , roman (Murska Sobota v ?asu druge svetovne voje)

•   Ingolstadt , Nem?ija
•   Bethlehem , Pensilvanija - Zdru?ene dr?ave Amerike
•   Para?in , Srbija
•   Kermendin , Mad?arska
•   Podstrana , Hrva?ka
•   Turnov , ?e?ka

•  
  Slovenska ulica
•  
  Ulica ?tefana Kova?a
•  
  Murskosobo?ki dvorec
•  
  Grajski drevored

• Pokrajinski muzej Murska Sobota
• Grad Murska Sobota
• ?kofija Murska Sobota
• Voja?nica Murska Sobota
• Mestni promet Murska Sobota

• Kru?i?, Marjan (2009). Slovenija: turisti?ni vodnik . Zalo?ba Mladinska knjiga. COBISS  244517632 . ISBN  978-961-01-0690-6 .
• Krajevni leksikon Slovenije, Dr?avna zalo?ba Slovenije, 1980, 4. knjiga, str. 278

• Mestna ob?ina Murska Sobota Arhivirano 2005-09-12 na Wayback Machine .
• Pomurski muzej Murska Sobota
• Pokrajinska in ?tudijska knji?nica Murska Sobota
• Mladinski informativni in kulturni klub
• Sobotainfo.com , Sve?e informacije dogajanj v mestu in okolici
• Pokopali??e Arhivirano 2017-07-29 na Wayback Machine .
• Predstavitvena bro?ura
• Murska Sobota - 24cities.eu, Kompetenzzentrum Steirisches Thermenland -Oststeiermark