Sir
Karl Raimund Popper
,
avstrijsko
-
britanski
filozof
in profesor, *
28. julij
1902
,
Dunaj
,
Avstrija
, †
17. september
1994
,
London
,
Zdru?eno kraljestvo
.
Popper je bil profesor na
London School of Economics
. Velja za enega najve?jih
[7]
filozofov znanosti
20. stoletja. Veliko je prispeval tudi na podro?jih socialne in politi?ne filozofije. Popper je znan po tem, da je
znanstveno metodo
utemeljil na principu
ovrgljivosti
, kar je v nasprotju s predhodnim principom
dokazljivosti
. Princip ovrgljivosti govori o tem da katerakoli teorija znotraj empiri?nih
ved
ne bo nikoli potrjena, ampak bo lahko samo zavrnjena. Znanstveno je torej lahko verjetno samo tisto, kar lahko ovr?emo. Popper je znan tudi po svojem nasprotovanju do klasi?ne
teorije
utemeljitve
znanja
, ki pa jo je zamenjal s svojo idejo kriti?nega racionalizma. Bil je gore? zagovornik
liberalne demokracije
in principov
socialnega kriticizma
, za katerega je verjel, da omogo?a
odprto dru?bo
.
Dru?ina, otro?tvo, mladost
uredi
Nagrobni spomenik Karla Poppra
Karl Popper se je rodil v me??anski dru?ini na
Dunaju
(v takratni
Avstro-Ogrski
) leta 1902. Karlovi stari star?i so bili
Judje
. Star?i Karla pa so se iz judovske vere spreobrnili v
Luteransko
vero, ?e preden se je rodil Karl
[8]
. Tako je bil Karl kr??en v Luteranski veri. Karlovi star?i so Karlov krst razumeli kot del kulturne asimilacije in ne kot vero v boga
[9]
. Karlov o?e Simon Siegmund Carl Popper je bil
odvetnik
iz
Bohemije
, ki je do?tudiral kot doktor prava na
Univerzi na Dunaju
. Karlova mama Jenny Schiff pa je prihajala iz
?lezije
in je bila
mad?arskega
rodu
. Po preselitvi na Dunaj, se je dru?ina Popper strmo vzpenjala v dunajski dru?bi. O?e Simon Siegmund Carl je postal pravni zastopnik takratnega liberalnega ?upana Dunaja Raimonda Grubla. Karlov o?e je bil pravi bibliofil, saj je imel v svoji knji?nici okoli 14.000 del
[10]
. Karl Popper je po smrti o?eta podedoval vso zbirko o?etovih knjig in del
[11]
.
Popper je ?olanje zapustil pri ?estnajstih letih. Obiskoval pa je predavanja iz
matematike
,
fizike
,
filozofije
in zgodovine glasbe kot gostujo?i ?tudent na Dunajski Univerzi. Leta 1919 se je pridru?il Zdru?enju Socialisti?ne ?ole ?tudentov. Kasneje je tudi postal ?lan avstrijske Socialdemokratske stranke delavcev, ki je v tistem ?asu temeljila na
Marksisti?ni ideologiji
[12]
. Po neprijetnem dogodku 15. junija 1919, ko je policija ustrelila osem njegovih neobro?enih prijateljev iz stranke, je postal razo?aran nad tem in je opustil marksisti?no ideologijo. Ostal pa je podpornik
socialnega liberalizma
do konca svojega ?ivljenja.
Kriti?ni racionalizem
uredi
Kriti?ni racionalizem je epistemolo?ka filozofija, ki jo je razvil Karl Popper. Popper je pisal o kriti?nem racionalizmu v dveh njegovih delih:
Odprta dru?ba in njeni sovra?niki
in Domneve in ovr?be: Rast znanstvenih spoznanj. Kriti?ni racionalisti trdijo, da moramo racionalno kritizirati znanstvene teorije in morebitna druga znanja. ?e lahko teorije preverimo s testi, moramo to storiti, da jih lahko ovr?emo. To pomeni, da je potrebno izvesti znanstveno analizo, ki poka?e ali bi teorija lahko bila mo?na, ali pa je teorija popolnoma napa?na.
Karel Popper je imel klju?no vlogo pri vzpostavljanju znanstvene filozofije kot ?ivahne, avtonomne discipline znotraj filozofije. S svojimi deli je vplival na svoje u?ence in sodobnike. Poper je leta 1946 ustanovil Oddelek za filozofijo, logiko in znanstvene metode na Londonski ?oli z ekonomijo in tam tudi pou?eval in tako vplival na Imra Lakatosa in Paula Feyerabenda, dva najvidnej?a filozofa znanosti v naslednji generaciji filozofije znanosti.
Najve? kritike Popprove filozofije je usmerjene na ponareditev ali odprava napake, elementa v njegovem poro?ilu o re?evanju problemov. Mi?ljena je kot idealno-prakti?ni na?in u?inkovitega re?evanja ?love?kih problemov.
- Temeljna problema teorije znanja (
Die beiden Grundprobleme der Erkenntnistheorie
), 1930-33
- Logika znanstvenega odkritja
(
Logik der Forschung
), 1934
- Rev??ina historicizma (
The Poverty of Historicism
), 1936/1957
- Odprta dru?ba in njeni sovra?niki
(
The Open Society and Its Enemies
), 1945
- Kvantna teorija in razkol v fiziki (
Quantum Theory and the Schism in Physics
), 1956/57
- Odprto vesolje (
The Open Universe: An Argument for Indeterminism
), 1956/57
- Realizem in cilj znanosti (
Realism and the Aim of Science
), 1956/57
- Domneve in ovr?be: Rast znanstvenih spoznanj (
Conjectures and Refutations: The Growth of Scientific Knowledge
), 1963
- Objektivna znanost: Evolucijski pristop (
Objective Knowledge: An Evolutionary Approach)
, 1972
- Jaz in njegovi mo?gani: Utemeljitev za interakcionizem (
The Self and Its Brain: An Argument for Interactionism
), 1977
- V iskanju bolj?ega sveta (
In Search of a Better World
), 1984
- Prihodnost je odprta (
Die Zukunft ist offen
), 1985
- Svet nagnjenj (
A World of Propensities
), 1990
- Nauk tega stoletja (
The Lesson of this Century
), 1992
- Celo ?ivljenje je re?evanje problemov (
All life is Problem Solving
), 1994
- Mit o ogrodju: Zagovor znanosti in racionalnosti (
The Myth of the Framework: In Defence of Science and Rationality
), 1994
- Svet Parmenida, eseji o Predsokratska razsvetljenstva (
The World of Parmenides
, Essays on the Presocratic Enlightenment), 1998
- Zgodnji spisi (
Fruhe Schriften
), 2006
- Po odprti dru?bi (
After The Open Society
), 2008
Opombe in reference
uredi
- ↑
1,0
1,1
data.bnf.fr
: platforma za odprte podatke
? 2011.
- ↑
2,0
2,1
Encyclopædia Britannica
- ↑
3,0
3,1
RKDartists
- ↑
Поппер Карл Раймунд
? 3-е изд. ?
Moskva
:
Советская энциклопедия
, 1969.
- ↑
https://www.britannica.com/biography/Karl-Popper
- ↑
NNDB
? 2002.
- ↑
glej Stephen Thornton,
"Karl Popper"
, v
The Stanford Encyclopedia of Philosophy
(Summer 2009 Edition), Edward N. Zalta (ed.).
- ↑
Malachi Haim Hacohen (2001).
Karl Popper ? The Formative Years, 1902?1945: Politics and Philosophy in Interwar Vienna
. Cambridge: Cambridge University Press. str.?
23
.
ISBN
0-521-47053-6
.
- ↑
Karl Popper:?
Kritischer Rationalismus und Verteidigung der offenen Gesellschaft.
?In Josef Rattner, Gerhard Danzer (Eds.):?
Europaisches Osterreich: Literatur- und geistesgeschichtliche Essays uber den Zeitraum 1800-1980
, p. 293
- ↑
Raphael, F.?
The Great Philosophers
?London: Phoenix, p. 447,?
ISBN 0-7538-1136-7
- ↑
Manfred Lube:?Karl R. Popper ? Die Bibliothek des Philosophen als Spiegel seines Lebens.?
Imprimatur. Ein Jahrbuch fur Bucherfreunde. Neue Folge Band 18
(2003), S. 207?238,?
ISBN 3-447-04723-2
.
- ↑
Stephen Thornton, The Stanford Encyclopedia of Philosophy. Plato.stanford.edu. Retrieved 2012-12-21.