Njena mati je bila iz delavskega razreda (plesalka in kurtizana ), o?e Maurice Dupin pa je bil aristokratskega rodu (v sorodstvu s kraljevo dru?ino).9 Ko je imela Aurore ?tiri leta, je ob padcu s konja umrl o?e. Do takrat je ?ivela pri mami v Parizu, potem pa je njeno vzgojo prevzela babica Marie-Aurore de Saxe, ki je imela posest v vasi Nohant blizu mesteca La Chatre v pokrajini Berry . ^[10] Babica je bila izobra?ena, imela je bogato knji?nico in podpirala je vnukinjin intelektualni razvoj. Na pode?elju je Aurore spoznavala tako grajsko kot kme?ko okolje in se soo?ala z razli?nimi oblikami dvojnosti (vi?ji ? ni?ji dru?beni razred, mesto ? pode?elje, knji?ni jezik ? lokalno nare?je). Veliko je brala, imela rada filozofijo in pogovore z intelektualci, ki so obiskovali babi?in dom. V najstni?tvu je postala precej neukrotljiva, zato jo je babica poslala v angle?ki ?enski samostan avgu?tink v Pariz. Pri sedemnajstih letih ji umre babica, Aurore pa se vrne k materi, ki v francoski prestolnici ?ivi precej kaoti?no ?ivljenje. ^[11] Kmalu podeduje babi?ino posestvo in se pri osemnajstih letih poro?i z baronom in oficirjem Casimirjem Dudevantom. ?ez leto se jima rodi sin Maurice, pet let pozneje pa ?e h?i Solange. Mnogi menijo, da naj bi bil h?erin o?e njen ljubimec pisatelj Jules Sandeau . ^[10] Z njim je Aurore pobegnila v Pariz, kjer sta skupaj izdala roman. Takrat je Aurore za?ela uporabljati psevdonim George Sand , s katerim je podpisala svoja ?tevilna literarna dela. Pri imenu je izpustila kon?ni ≫s≪?obi?ajnega francoskega mo?kega imena Georges ^[12] (kar ni ne mo?ko ne ?ensko ime), priimek pa si je nadela po ljubimcu in soavtorju svojega prvega romana. Sledilo je nekaj let romanti?nih razmerij in ljubezenskih afer ter obenem intenzivnega literarnega ustvarjanja. Po ve? letih lo?enega ?ivljenja od mo?a, sta se tudi uradno (bojda sporazumno) lo?ila in George je prevzela skrbni?tvo nad otrokoma ^[11] , kar je bilo v tistih ?asih redkost.

Med ljubimci je bil tudi skladatelj Frederic Chopin , s katerim sta eno zimo pre?ivela na ?panskem otoku Majorki , ?e danes pa nam kot zanimivost na bregovih pari?ke Sene z navdu?enjem poka?ejo hi?o, v kateri sta ?ivela sre?no skupaj ? seveda ne do konca svojih dni. ^[13] Pisci romanov in ?ivljenjepisov so ve?krat posegali po ljubezenski zgodbi tega nenavadnega para: Frederic Chopin je bil bolehen, ob?utljiv, poln domoto?ja po rodni Poljski, kamor se iz politi?nih razlogov ni smel vrniti, ve?ni tujec v Parizu, ki je postal njegova nova domovina, in George, ki se je najraje obla?ila po mo?ki ?egi, z u?itkom kadila cigare in iskala navdiha za svoje pisateljsko delo v odro?nej?ih predelih mestnega (polno?nega) ?ivljenja. ^[14] Nekateri so o njej in njenih idejah pisali s posmehom, skorajda sovra?nim tonom, ^[15] ?eprav je bila v ?asu svojega ?ivljenja ena najpomembnej?ih in najbolj priljubljenih pisateljic v Evropi ^[16] , bolj brana in priznana je bila celo od mo?kih kolegov, npr. Victorja Hugoja in Honore de Balzaca . Na njenem posestvu v Nohantu se je sestajal mo?an intelektualni krog. ^[17] Kot duhovna sila je navdihovala Frederica Chopina in Alfreda de Musseta , slikar Eugene Delacroix je imel pri njej svoj atelje, Honore de Balzac je pri?el iskat k ≫tovari?ici George Sand≪?snov za eno svojih najlep?ih knjig ( Beatrix ), Gustave Flaubert jo je imenoval ≫moja draga u?iteljica≪, Fjodor Mihajlovi? Dostojevski je videl v njej pisatelja, ≫ki je skoraj edinstven po sili duha in talenta≪, obiskovala sta jo tudi Ivan Sergejevi? Turgenjev , Franz Liszt in drugi. ^[15]

Victor Hugo je na pogrebu poudaril njeno bogato literarno zapu??ino z besedami: ≫Objokujem umrlo in pozdravljam nesmrtno.≪ ^[16]

George Sand so videli kot preve? ≫mo?a?o oz. androgeno ≪??ensko, kar so v 19. stoletju pogosto pripisali ?enskam, ki so bile druga?ne in so ?ivele svojo druga?no pot. V javnosti se je pojavljala v mo?kih obla?ilih in kadila cigare, kar je bilo takrat radikalno vedenje. ?enske so namre? za no?enje mo?ke obleke potrebovale policijsko dovoljenje (npr. za jahalne hla?e), a pisateljica za to dovoljenje ni prosila. ?tevilni, ki so obo?evali njena dela, jih uporni?ka javna podoba ni motila. ^[18] Dejala je, da se preobla?i v mo?kega zaradi prakti?nosti, ker so mo?ka obla?ila preprostej?a in predvsem, ker se lahko z njimi svobodno giblje po mestu in zbira material za pisanje (?enske se niso smele same sprehajati v javnosti). V eroti?nem pogledu se je zanimala tako za mo?ke kot ?enske in opozarjala, da poro?ena ?enska ni svobodna in nima pravic (?e v prvi polovici 20. stoletja mnoge ?enske niso dobile kredita brez mo?kega podpisa). Zavzemala se je za revne, borila se je za avtorske pravice in ustrezno pla?ilo, predvsem pa je zagovarjala idejo, da je treba ?enskam naprej omogo?iti izobrazbo in svobodo ter ?ele nato vpeljati tudi volilno pravico (po njenem ?enske volijo, kot ?elijo mo?je, ?e niso izobra?ene). ^[11]

Leta 1848 je dejavno podpirala nacionalne revolucije (≫pomlad narodov≪), se zavzemala za enakopravnost spolov , izobra?evanje, odpravo rev??ine in osebno svobodo. ^[19] Bila je povezana z velikimi figurami boja za demokracijo (Lamennais, Louis Blanc) ^[12] ter (anonimno) pisala in urejala Bulletins de la Republique revolucionarne vlade. ^[20] Revolucionarni boj za dru?beno enakost in ?lovekove pravice pa se je sprevrgel v krvavo nasilje, ?esar Sandova ni podpirala. Republika ni bila taka, kot si jo je predstavljala, zato se je umaknila na de?elo, kjer je pre?ivela?zadnjih dvajset let. Pozneje je leta 1870 kritizirala radikalno delavsko revolucijo, ?eprav je bila ves ?as zvesta?≫ socialnim idejam ≪. ^[11]

Doma na idili?nem posestvu Nohant je prebivala v krogu dru?ine in ?tevilnih obiskovalcev, jim kuhala in z njimi razpravljala, pomagala je tudi svojim zaposlenim, med drugim delala marmelado za revne ^[11] in si z dobrodelnostjo pridobila vzdevek ≫dobra gospa iz Nohanta≪. ^[10] Obenem je ?e vedno neumorno pisala romanti?ne ljubezenske romane, ^[12] svoje spomine oziroma avtobiografijo in pripovedke za vnukinje. ^[10]

George Sand je ustvarjala literarna dela razli?nih ?anrov , stilov, tematik (zgodbe, povesti, romane, drame, ?lanke, politi?ne spise, zgodbe za otroke). ^[21] Bila je prva ?enska v Franciji, ki se je pre?ivljala s pisanjem, in to je po?ela vse no?i. ^[10] ?tevilni priznani pisci, npr. Gustave Flaubert, so hvalili njen eleganten jezik, ker pa je napisala zelo veliko del, vsa seveda niso dosegla izstopajo?e kakovosti. ^[11] Nekatera je napisala predvsem zato, da ≫pla?a ra?une svojega peka≪. In ?e so posamezni kritiki dvomili o vrednosti njenih del, je z izjemnim literarnim izrazom v obse?ni korespondenci, osebnih dnevnikih in pismih s potovanj potrdila svojo pisateljsko mo? in se postavila ob bok najbolj?im piscem. ^[15] Njenih 30.000 pisem velja za eno najlep?ih korespondenc v literarni zgodovini . ^[17]

Zaslovela je s pode?elskimi romani , ki temeljijo na zgodbah ustnega pripovedovanja ter upodabljajo kulturo in jezik regije Barry, kjer je odra??ala z babico. ^[11] ?ivljenje francoskih kmetov je opisovala z veli?ino, v?asih idili?no, drugi? epi?no. ?utila in izrazila je iskreno ljubezen do ljudstva, mnogo preden je splo?na volilna pravica narekovala tako ravnanje. ≫Jaz nisem ena tistih potrpe?ljivih du?, ki sprejemajo krivico z vedrim obrazom,≪?je zapisala o sebi. ^[15]

Bila je tudi glas ?enske v ?asu, ko je ?enska mol?ala. ^[15] V svojih delih je pogosto izpostavila ?ensko strast kot nasprotje tradicionalnemu zakonu ^[20] in tako spreminjala dru?bene norme svojega ?asa. ^[11]

Pisala je z mislijo na svojo generacijo in takratne dru?bene razmere v upanju, da bi spremenila stvari in dru?bo na bolje. ^[22] V ljubezenske romane je vpletla vpra?anja o svobodi ?ensk in njihovi pravici, humanistiki in socialni problematiki. ^[23] V svojih delih prevzame mo?ko identiteto in glas, ob ?enskih likih pa ve?krat spregovori tudi z ?enskim glasom, zato se zdi, da je kot avtorica iskala ≫?love?ki glas≪?(takrat sta bila ?enski in mo?ki svet veliko bolj razdeljena kot danes). Njeni liki se skozi zgodbo spreminjajo in razvijajo (Balzac, denimo, svoje like predstavi na za?etku romana in taki ostanejo do konca), verjetno tudi zato, ker je George Sand verjela, da ?ivljenje ni enozna?no in preprosto, verjela je v paradokse. ^[11]

Dela George Sand so ve?krat najprej izhajala v periodi?nem tisku kot podlistki ( feljtonski roman ), kar je bilo zelo dostopno in brano, potem pa so iz?la ?e v knji?ni obliki. ^[11] V svojih delih je zdru?evala prvine idealizma ter romanti?ne in realisti?ne elemente (menila je, da naj bosta pripovedni prostor in ?as resni?na, v sredi??u dela pa zlasti ljubezensko ?ustvo idealiziranih pripovednih oseb). ^[10] Verjela je v mentalno konstrukcijo pred materializmom ? da je jutri rezultat dana?nje misli in da imamo mo?nost spreminjati svoje ?ivljenje in dru?bo. ^[24]

Kot nasprotje idealizmu se je v 19. stoletju v Zahodni Evropi uveljavil realizem (npr. francoski avtorji Stendhal , Balzac, Flaubert) in nekateri?ustvarjalci so menili, da je to bolj kakovosten?literarni slog, zna?ilen za mo?ke pisce, medtem ko v idealisti?nem slogu pi?ejo ?enske romanti?ne ustvarjalke. Stendhal je v ?asopisih kriti?no izjavljal, da so ?enski romani (tudi dela George Sand) namenjeni provincialkam, in s takim blatenjem potiskal ugled avtoric na literarno obrobje. Kljub veliki priljubljenosti in literarnemu vplivu George Sand, ^[25] je bila v 20. stoletju skoraj pozabljena in prezrta. ^[21]

• Rose et Blanche (1831 soavtor Jules Sandeau)

• Indiana (1832) / Indiana ( COBISS )

• Lelia (1833)

• Mauprat (1837)

• Consuelo (1842)

• La Mare au Diable (1846) / Hudi?eva mlaka ( COBISS )

• La Petite Fadette (1849) / Mala Fadette ( COBISS )

• Histoire de ma Vie (1855) / Zgodba mojega ?ivljenja ( COBISS )

Indiana je prvi samostojni roman George Sand, ki ga je napisala zelo zrelo in v modernem slogu, zato si bralci niso mislili, da prihaja izpod peresa neizku?ene avtorice. V delu so prisotni razli?ni elementi: zgodovina, politika, strast. Kratka vsebina: Mlada ?enska Indiana je poro?ena s starej?im polkovnikom, ki je tiran. Re?itev i??e v ljubezenskih aferah in romanti?nih podobah, potem pa kon?no naleti na pravega ?ivljenjskega sopotnika. V romanu je verjetno precej avtobiografskih prvin. Glavna junakinja je uporna in primerja zakon s su?enjstvom; mo?u pravi: ≫Tudi ?e me zapre?, ne more? nadzirati mojega uma.≪?Avtorica v romanu ponudi dva razli?na konca. ^[11]

Zgodba se dogaja v ?asu politi?no nabite francoske zgodovine, ki so jo zaznamovali revolucija, sprememba re?ima, dr?avljanski nemiri, negotove razmere, upori su?njev. Na zgodovinski kulisi pa George Sand zdru?uje romantiko, realizem in idealizem, kar je nasploh zna?ilno za njeno pisanje, ter predstavlja Francijo devetnajstega stoletja, kot so jo videli njeni sodobniki. ^[26]

Avtorica v tem delu odpira teme, ki so jih za?eli odkrito obravnavati ?ele v 20. stoletju. ^[15] Gre za ?utnost, ?enski spolni u?itek, erotiko, tudi enakost ?enske in mo?kega v zakonu. ^[11]

Delo spada v skupino kme?kih romanov, ki jim je avtorica za prostorski okvir izbrala doma?e pode?elje. V njem je opisala zbrano etnolo?ko ustno slovstvo, plese, navade ob kme?kih praznikih, nare?ne izraze. ^[10]

V avtobiografskem delu je poleg dogodkov opisala tudi svoje notranje ?ivljenje, zgodovino lastnega duha in srca. Izhajala je tako iz intimnih spominov kot iz ≫objektivne≪?zgodovine, ki zajema ?as po francoski revoluciji, ?as porajajo?ega se socializma in me??anske revolucije. V pripovedovanju je zaznati skrb za zasebnost (zamenjave nekaterih imen, izpu??eni detajli, prazna mesta v toku pripovedovanja). ^[12]

Bahovec, Eva D. ≫Spremna beseda≪. Sand, George. Zgodba mojega ?ivljenja . Ljubljana: Delta, 2004. ( COBISS )

Bock, Gisela. ?enske v evropski zgodovini . Ljubljana: /*cf, 2004. ( COBISS )

Matray, Maria; Kruger, Answald. Ljubimca, George Sand in Frederic Chopin . Maribor: Zalo?ba Obzorja Maribor, 1985. ( COBISS )

Maurois, Andre. Temno hrepenenje, George Sand njen ?ivljenjepis . Ljubljana: DZS, 1965. ( COBISS )

Seli?kar, Mojca. ≫Spremna beseda.≪?Sand, George. Hudi?eva mlaka . Celje ? Ljubljana: Celjska Mohorjeva dru?ba, 2014. ( COBISS )

1. ↑ ^{1,0 1,1 1,2 1,3} Record #119236010 // BnF catalogue general ? Paris : BnF .
   d:Track:Q90 d:Track:Q193563 d:Track:Q15222191
2. ↑ ^{2,0 2,1 2,2} Record #118605348 // Gemeinsame Normdatei ? 2012?2016.
   d:Track:Q27302 d:Track:Q36578
3. ↑ data.bnf.fr : platforma za odprte podatke ? 2011.
   d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912
4. ↑ F. S. Sand, George // Encyclopædia Britannica : a dictionary of arts, sciences, literature and general information ? 11 ? New York , Cambridge, England : University Press , 1911. ? Vol.?24. ? P.?131-135.
   d:Track:Q23386413 d:Track:Q867541 d:Track:Q912887 d:Track:Q16861781
5. ↑ ^{5,0 5,1} Санд // Краткая литературная энциклопедия ? Moskva : Советская энциклопедия , 1962. ? Т.?6. ? С.?641-644.
   d:Track:Q4239850 d:Track:Q5061737
6. ↑ http://www.timelines.ws/countries/FRANCE_D.HTML
7. ↑ WeChangEd
   d:Track:Q86999151
8. ↑ Katalog Nem?ke nacionalne knji?nice
   d:Track:Q23833686
9. ↑ Eisler, Benita. ≫George Sand Review: Monstre Sacre≪ . The Wall Street Journal . Pridobljeno 20. septembra 2020 .
10. ↑ ^{10,0 10,1 10,2 10,3 10,4 10,5 10,6} Seli?kar, Mojca (2014). Spremna beseda v romanu Hudi?eva mlaka George Sand . Celje - Ljubljana: Celjska Mohorjeva dru?ba. str.?zavihek ovitka.
11. ↑ ^{11,00 11,01 11,02 11,03 11,04 11,05 11,06 11,07 11,08 11,09 11,10 11,11} ≫In Our Time: S22/20 George Sand≪ . YouTube . BBC Radio 4. 6. februar 2020 . Pridobljeno 20. septembra 2020 .
12. ↑ ^{12,0 12,1 12,2 12,3} Bahovec, Eva D. (2004). Spremna beseda v romanu Zgodba mojega ?ivljenja George Sand . Ljubljana: Delta. str.?291-300.
13. ↑ Bahovec, Eva D. (2014). Spremna beseda v romanu Zgodba mojega ?ivljenja George Sand . Ljubljana: Delta. str.?291-300.
14. ↑ Matray, Maria (1985). Ljubimca, George Sand in Frederic Chopin . Maribor: Zalo?ba Obzorja Maribor. str.?zavihek ovitka.
15. ↑ ^{15,0 15,1 15,2 15,3 15,4 15,5} Maurois, Andre (1965). Temno hrepenenje, George Sand njen ?ivljenjepis . Ljubljana: DZS. str.?5-6.
16. ↑ ^{16,0 16,1} Matray, Maria (1985). Ljubimca, George Sand in Frederic Chopin . Maribor: Zalo?ba Obzorja Maribor. str.?319.
17. ↑ ^{17,0 17,1} Jack, Belinda (17. oktober 2014). ≫Did George Sand Write like a Woman?≪ . YouTube . Gresham College . Pridobljeno 21. septembra 2020 .
18. ↑ Jack, Belinda (18. september 2020). ≫Did George Sand Write like a Woman?≪ . YouTube . Gresham College . Pridobljeno 17. oktobra 2014 .
19. ↑ Seli?kar, Mojca (2014). Spremna beseda v romanu Hudi?eva mlaka George Sand . Celje-Ljubljana: Celjska Mohorjeva dru?ba. str.?zavihek ovitka.
20. ↑ ^{20,0 20,1} Bock, Gisela (2004). ?enske v evropski zgodovini . Ljubljana: /*cf. str.?172, 175-176.
21. ↑ ^{21,0 21,1} Jack, Belinda (17. oktober 2014). ≫Did George Sand Write like a Woman?≪ . YouTube . Gresham College . Pridobljeno 20. septembra 2020 .
22. ↑ Jack, Belinda (4. februar 2015). ≫The Novel & Idealism: George Sand's 'Francois le champi' ≪ . YouTube . Gresham College . Pridobljeno 19. septembra 2020 .
23. ↑ Jack, Belinda (17. oktober 2014). ≫Did George Sand Write like a Woman?≪ . YouTube . Gresham College . Pridobljeno 19. septembra 2020 .
24. ↑ Jack, Belinda (4. februar 2015). ≫The Novel & Idealism: George Sand's 'Francois le champi' ≪ . YouTube . Gresham College . Pridobljeno 21. septembra 2010 .
25. ↑ Jack, Belinda (4. februar 2015). ≫The Novel & Idealism: George Sand's 'Francois le champi' ≪ . YouTube . Gresham College . Pridobljeno 21. septembra 2020 .
26. ↑ ≫Approaches to Teaching Sand's Indiana≪ . Modern Language Association . Pridobljeno 20. septembra 2020 .

• George Sand ? spletna stran o ?ivljenju in delu francoske avtorice, objavljena ob 200. obletnici njenega rojstva (v franco??ini)
• George Sand ? njena dela, Project Gutenberg
• George Sand ? njena dela in dela o njej, Internet Archive
• George Sand ? njena dela, LibriVox (javna domena za zvo?ne knjige)
• George Sand ? njeno ?ivljenje in delo, Encyclopædia Britannica
• George Sand Arhivirano 2021-05-09 na Wayback Machine . ? njena dela in recepcije, NEWW Women Writers