Izvor in dru?ina uredi

Gunter Grass (takrat pisano ≫Graß≪) se je rodil 16. oktobra 1927 v Gdansku kot sin protestantskega trgovca ?ivil in katoli?anke ka?ubskega porekla. Svoje otro?tvo je pre?ivel v Gdansku. Star?a sta v gdanskem mestnem okro?ju Langfuhr (danes Wrzeszcz) vodila trgovino s kolonialnim blagom. Njihovo malo dvosobno stanovanje ni imelo niti lastne kopalnice. Zaradi vtisov, ki jih je nanj naredila njegova katoli?ka mati, je postal ministrant. Kasneje je zapadel pod vpliv nacionalsocialisti?ne ideologije, kljub temu da po njegovih lastnih navedbah ni bil pretirano navdu?en nad Hitlerjevo mladino (Hitlerjugend). Poleti 1944 so v Gdansku za?eli s pripravami na evakuacijo mesta pred pribli?ujo?o se vzhodno fronto.

Otro?tvo in mladost uredi

Med drugo svetovno vojno se je s petnajstimi leti prostovoljno javil v nem?ko armado ? po njegovih navedbah iz razloga, da bi utekel utesnjenosti, ki jo je ?util v dru?inskem krogu. Po nastopu na delu pomo?nika vojnega letalstva in po odslu?enem voja?kem roku je bil 10. novembra 1944 pri sedemnajstih letih vpoklican v 10. SS-tankovsko divizijo ≫Frundsberg≪.

Grass je bil 20. aprila 1945 pri Sprembergu ranjen, 8. maja 1945 priprt v Marienbadu in do 24. aprila 1946 ostal v ameri?kem ujetni?tvu. ?e vedno ni znano, ?e je v priporu v Bad Ablingu sre?al Josepha Ratzingerja. Ob svojem prijetju je Ameri?anom priznal, da je pripadnik SS-enot.

V njegovih starej?ih ?ivljenjepisih je bilo zapisano, da naj bi leta 1944 postal pomo?nik pri protiletalski artileriji in bil kasneje vpoklican kot vojak. ?ele v svojem avtobiografskem delu Beim Hauten der Zwiebel leta 2006 je razkril, da je bil vpoklican v SS-enote.

Izobrazba in odnosi uredi

V letih 1947/48 je Grass absolviral pri nekem kamnoseku v Dusseldorfu. Po tem je od 1948 do 1952 ?tudiral grafiko in kiparstvo na Umetnostni akademiji v Dusseldorfu. Sredstva za pre?ivljanje je slu?il skupaj s kasneje uveljavljenim slikarjem Herbertom Zangsom. Opravljala sta delo vratarja v lokalu Csikos na Andreasstraße v starem delu mesta Dusseldorf. Kasneje je Herberta Zangsa, ki je bil kot Grass vojak v vojni, ovekove?il kot samovoljnega slikarja z imenom Lankes v svojem delu Plo?evinasti boben. ?tudij je nato med letoma 1953 in 1956 nadaljeval na Visoki ?oli za upodabljajo?o umetnost v Berlinu pod okriljem kiparja Karla Hartunga. Nato je do leta 1959 ?ivel v Parizu. Leta 1960 se je znova preselil v Berlin (Berlin-Friedenau), kjer je stanoval do leta 1972. Od leta 1972 do 1987 je ?ivel v mestu Wewelsfeth v Schleswig-Holsteinu.

Leta 1954 se je Grass poro?il s ?tudentko baleta, ?vicarko Anno Schwarz, ki mu je rodila ?tiri otroke. ?as od za?etka leta 1956 do za?etka leta 1960 je skupaj z ?eno Anno pre?ivel v Parizu, kjer je nastal rokopis za njegovo delo Plo?evinasti boben . Leta 1957 se jima tam rodita dvoj?ka Franz in Raoul. Leta 1961, po vrnitvi v Berlin, je dvoj?koma sledila h?i Laura, leta 1965 pa se rodi ?e sin Bruno. Sedem let kasneje, leta 1972 se Gunter Grass in Anna Schwarz lo?ita. Helene, rojena leta 1974, je h?i arhitektke in slikarke Veronike Schroter, s katero je bil Grass v sedemdesetih letih v ve?letnem razmerju. Leta 1979 se rodi ?e Nele Kruger, h?i Ingrid Kruger in Gunterja Grassa. ?e istega leta se poro?i z organistko Ute Grunert, ki je s seboj v zakon pripeljala dva sinova. V avtobiografskem romanu ?katla ( Die Box ) pa ne nastopi le njegovih ljubljenih ?est otrok, ampak tudi sina Ute Grunert kot ≫njegovih osem otrok≪.

Od avgusta 1986 do januarja 1987 je Gunter Grass skupaj z ?eno Ute Grunert ?ivel v Indiji, ve?inoma v Kalkuti.

?as ustvarjanja in politi?na aktivnost uredi

V letih 1956/57 je za?el Grass, poleg prvih razstav plastik in grafik v Stuttgartu in Berlinu, postajati pisateljsko dejaven. Leta 1956 je debitiral kot lirik, dramatik in baletni libretist leta 1957. Do leta 1958 so nastajala predvsem kratka prozna dela, pesmi in gledali?ke igre, ki jih Grass dodeli poeti?nemu in absurdnemu gledali??u. Leta 1959 izide Grassov prvi roman Plo?evinasti boben , s katerim mu uspe preboj do mednarodne zaznave in slave.

V stanovanju Grassovega soseda in prijatelja Uweja Johnsona v Berlin-Friedenauu, ki se je tisti ?as zadr?eval v New Yorku, se je leta 1967 naselila Komuna I, ki je od tu na?rtovala ≫Puding-atentat≪?na podpredsednika ZDA Huberta H. Huphreyja. Atentat je sicer propadel, kljub temu pa je povzro?il dokaj?en medijski spektakel. Na pro?njo Johnsona, ki ga takrat ni bilo v Nem?iji, je Grass dovolil policiji, da stanovanje izprazni.

Po enem izmed Grassovih literarnih ve?erov na evangeli?anski cerkveni dan leta 1969 v Stuttgartu si je nekdanji pripadnik SS-a s ciankalijem vzel ?ivljenje. O?eta kasnej?e novinarke in politologinje Ute Scheub je Grass v delu Pol?ev dnevnik ( Tagebuch einer Schencke ) prikazal kot osebo ≫Manfreda Augusta≪.

Novembra 1971 se Grass udele?i tedna nem?ke kulture v Tel Avivu, kjer ga na pogovor sprejme izraelska predsednica vlade Golda Meir.

Grass je na volilnih bojih pogosto podpiral socialdemokratsko stranko Nem?ije (SPD), katere ?lan je postal leta 1982.

Leta 1965 je objavil ?epno knjigo tebe opevam, demokracija ? hvalnica willyju ( dich singe ich ? loblied auf willy ), Willyja Brandta je spoznal leta 1961. Potem je ?e z nekaterimi ustanovil ≫Volilno pisarno nem?kih pisateljev≪. V veliko razo?aranje mu je bilo, ko mu Willy Brandt po svoji volilni zmagi ni zaupal ve? nobene naloge. S svojimi nazori se je zameril tudi SPD-ju. Tako je leta 1990 nasprotoval ponovni zdru?itvi obeh Nem?ij in podpiral idejo o konfederaciji obeh dr?av, da bi s tem omogo?ili gospodarsko in demokrati?no utrditev Vzhodne Nem?ije. Leta 1992 je zaradi protesta proti azilnemu kompromisu izstopil iz socialdemokratske stranke (SPD). Ne glede na to pa je ostal politi?no aktiven in se oprl na ideje socialdemokratov: leta 2005 je podprl schleswig-holsteinsko predsednico vlade Heide Simonis v njenem volilnem boju in si prizadeval za ponovno uvedbo davka na premo?enje za tiste, ki slu?ijo bogastvo.

Kot soustanovitelj zdru?enja nem?kih pisateljev (VS), danes ≫ver.di≪, je Grass pripadal h kritikom dru?tvene politike, ki je bila po njegovem mnenju pod predsedstvom Bernta Engelmanna prepogosto preve? strpna do vzhodnoevropskih diktatur. Na konferenci zveznih delegatov v Hamburgu (24. - 26. september 1987) se je pustil izvoliti v zvezni upravni odbor, nato pa na kongresu v Stuttgartu leta 1988 z mesta odstopil.

Pisanje proti pozabi uredi

Namen Grassovih del ≫Pisanje proti pozabi≪?je ?e potrebno ugotoviti. Njegova dela tematizirajo nacionalsocializem oz. ravnanje v ozadju le-tega. Tudi Grassova povojna dela se dogajajo (npr. v delu Po rakovo ( Im Krebsgang , 2002)), obravnavajo tematiko pozabe in tematiko krivde. Po pozdravnih besedah komiteja za njegovo Nobelovo nagrado je spo?tovan zaradi tega, ker je ≫v ?rnih (munterschwarz) zgodbah upodobil pozabljeni obraz zgodovine≪.

O njegovih delih uredi

V zelo slikovitem jeziku izide leta 1959 roman Plo?evinasti boben , po katerem je kasneje nastal film Volkerja Schlondorffa. Gre za infantilnega posebne?a Oskarja Matzeratha, ki z otro?ke perspektive opisuje svet odraslih in po zaslugi svojega plo?evinastega bobna pri?a o dogodkih, na katerih ni bil neposredno prisoten, kot je na primer rojstvo njegove matere. Za roman je, po branju iz neobjavljenega rokopisa, leta 1958 prejel nagrado Skupine 47, katere ?lan je od leta 1957. Leta 1960 ga je ?irija Bremenske literarne nagrade hotela nagraditi za njegovo delo Plo?evinasti boben, vendar je to prepre?il bremenski senat. V tem in v naslednjem letu te nagrade niso podelili nikomur.

S Plo?evinastim bobnom , kjer se je prvi? soo?il z zgodovinsko resni?nimi dogodki in nadnaravno-grotesknim slikovitim jezikom, je Grass odkril svoj stil. Kot eden izmed prvih nem?ko govore?ih pisateljev je obravnavall dogodke druge svetovne vojne in se odlo?il za predmetni opis zgodovinskega konteksta. Preko tega dela pa je bila na podro?je svetovne literature sprejeta tudi Ka?ubija.

Njegova druga knjiga Ma?ka in mi? ( Katz und Maus , 1961), katere dogajanje je prav tako postavljeno v Gdansk, v ?as druge svetovne vojne, v kateri opisuje zgodbo fanta Joachima Mahlkeja, je bila sprva povod za ?kandal. Ve?inoma zaradi ≫samozadovoljevalne scene≪?je hesenski minister za delo, dobrobit ljudstva in zdravstvo leta 1961 pri zveznem preskusnem mestu predlagal, da novelo zaradi nemoralne vsebine indicirajo. Zaradi protesta javnosti in drugih pisateljev so predlog umaknili. Dve leti kasneje je iz?la knjiga Pasja leta ( Hundejahre , 1963), zadnje delo gdanske trilogije.

Z delom Plebejci posku?ajo upor ( Die Plebejer proben den Aufstand ) je leta 1966 iz?la nova Grassova drama, ki je postala njegovo najbolj znano odrsko delo. Tematizira delavsko vstajo z dne 17. junija 1953 v Vzhodni Nem?iji in vlogo marksisti?nih intelektualcev. Glavno figuro ≫?efa≪?je s ?tevilnimi potegi oblikoval Bertold Brecht. Proti interpretaciji, ki dramo zni?a na nivo ≫anti-Brecht-dela≪, je Grass vselej protestiral. Leta 1968 je Grass objavil knjigo z naslovom Pisma ?ez mejo ( Briefe uber die Grenze ), v kateri opisuje dialoge med njim in ?e?kim pisateljem Pavlom Kohoutom glede Pra?ke pomladi.

Leta 1969 izide Grassov roman Lokalno omamljen ( Ortlich betaubt ). V njej opisuje svoje lastno (anarhisti?no in socialdemokratsko) politi?no naravnanje na razli?ne osebe, katere se ukavrjajo z aktualnimi problemi, v sredi??u zobozdravnik. To je bilo prvi?, da je Grass pisal o aktualni temi (?tudentsko gibanje), saj se njegove prej?nje knjige vedno nana?ajo na preteklost. V ZDA je bila knjiga sprejeta precej evfori?no, v nasprotju z Nem?ijo, kjer so bili kritiki raje bolj zadr?ani. Po izidu pripovedi Iz dnevnika nekega pol?a ( Aus dem Tagebuch einer Schecke , 1972), v kateri opisuje volilni boj za v zvezni parlament leta 1969, se je Grass umaknil iz politi?nega ?ivljenja.

Leta 1977 so objavili Grassov roman List ( Der Butt ), ki pod?rtava njegov epski sloves. Dve leti kasneje Grass izda naslednjo knjigo, pripoved Sre?anje v Telgteju ( Das Treffen in Telgte ). Nekaj pesnikov iz ?asa baroka se zbere v Telgteju leta 1647 med obravnavo o westfaltskem miru. Sre?anje ste?e prete?no po navadah Skupine 47, ki jo 300 let kasneje ustanovi Hans Werner Richter. Pripoved je posve?ena Richterju. Prvi stavek iz dela List ( Der Butt ): ≫Ilsebill je dosolila≪, je po odlo?itvi prominentne ?irije postal najlep?i za?etni stavek nem?ke literature.

Potovanje v Azijo je Grassa leta 1980 navdu?ilo, da je napisal Kopfgeburten oder Die Deutschen sterben aus , pripovedno delo, ki med drugim opisuje takratne politi?ne dogodke. Osem let kasneje sledi prozno delo Podganka , po katerem je bil leta 1997 posnet film. Prikazuje apokalipti?ni oris o samomoru ?love?tva. Leta 1992 izide pripoved Unkenrufe , ki prikazuje Grassova prizadevanja za pobratenje Nemcev med seboj in z vzhodnimi sosedi.

Roman ?iroko polje ( Ein weites Feld ) je iz?el leta 1995. Dogajanje je postavljeno v ?as med gradnjo zidu in ponovno zdru?itvijo obeh Nem?ij in velja za panoramo nem?ke zgodovine od revolucije leta 1848 do sedanjosti. Roman je razgrnil krilatico, ki je postala stavek o Vzhodni Nem?iji: ≫?ivimo v udobni diktaturi.≪?in je pustil dolgoro?en u?inek, ki ?e do danes ni popustil. Za to silno sporno, politi?no orientirano knjigo je Grass prejel nagrado Hans-Fallada. Protagonist romana, Fonty, se naslanja na alter ego Theodorja Fontanea in tako pove?e 19. stoletje z dana?njim ?asom. O knjigi se je v javnosti veliko razglabljalo, kar je med drugi pripeljalo do tega, da so ?e po osmih tednih morali natisniti ?e peto naklado.

Leta 2002 je iz?la novela Po rakovo ( Im Krebsgang ), ki obravnava propad z ube?niki napolnjeno ladjo Willhelm Gustloft na koncu druge svetovne vojne. Leto kasneje izide knjiga Zadnji plesi ( Letzte Tanze ), zbirka prete?no eroti?no zaznamovanih zgodb in risb.

Beim Hauten der Zwiebel , avtobiografsko zaznamovana knjiga brez eksplicitnih vrstnih oz. skupinskih oznaki je iz?la leta 2006. V njej Grass pi?e o tem, da je bil pri sedemnajstih letih ?lan Waffen-SS. Javnost se je s to okoli??ino seznanila tik pred izidom knjige preko intervjuja Gunterja Grassa v ?asopisu Frankfurter Allgemeine (Zeitung).V teh spominih tudi omenja, da se je ob koncu vojne zna?el v ujetni?kem tabori??u pri Bad Aiblingu , kjer se je seznanil in spoprijateljil s sojetnikom in poznej?im pape?em Josephom Ratzingerjem . Joseph Ratzinger se je sicer ob koncu druge svetovne vojne res zna?el v istem ujetni?kem tabori??u, vendar se epizode, ki jo v svojih spominih opisuje Grass, ne spomni. Tudi pape?ev brat Georg Ratzinger , ki se je ob koncu vojne enako zna?el v istem ujetni?kem tabori??u, Grassove zgodbe o njegovem takratnem sre?anju s poznej?im pape?em nima za verjetne oziroma jo ima za izmi?ljeno.

Leta 1999 je prejel Nobelovo nagrado za knji?evnost, ker je, po utemeljitvi ?irije, ≫v razposajeno ?rnih fabulah prikazal pozabljen obraz zgodovine≪. ^[13] Od takrat je Grass prejel ?e precej odlik, nekaj jih je navedenih v nadaljevanju.

Leta 1965 je prejel Buchnerjevo nagrado ≫za svoje liri?no in prozno delo, v katerem drzno, kriti?no in na ?iroko predstavi ?ivljenje v dana?njih ?asih≪. Leta 1967 so ga odlikovali z medaljo Carl-von-Ossietzky, leta 1968 z nagrado Fontane. Leta 1969 je prejel nagrado Theodor-Heuss. Leta 1994 mu je bavarska akademija lepih umetnosti podelila njeno Veliko literarno nagrado. Leta 1995 so ga odlikovali z medaljo Hermann-Kesten, leto kasneje pa z nagrado Thomas-Mann mesta Lubeck in nagrado Samuel-Bogumil-Linde. Leta 1999 so ga po?astili z nagrado Princa iz Asturije za humanistiko in knji?evnost. Od leta 2005 je ?astni doktor Svobodne univerze v Berlinu .

Leta 2006 so mu podelili mednarodno nagrado Brucke (Internationale Bruckepreis), ki jo je zavrnil, saj so CDU-komunalni politiki dvomili v odlo?itev neodvisne nem?ko-poljske ?irije. Prav tako je leta 1982 zavrnil nagrado Antonio-Feltrinelli.

Grass je od leta 1993 ?astni me??an rojstnega mesta Gdansk in ?astni doktor na tamkaj?nji univerzi. Leta 2009 so v njegovem rojstne mestu otvorili muzej Gunterja Grassa. Leta 2007 je prejel nagrado Ernst-Toller.

Leta 1960 predvidena ?ast glede prejetja bremenske literarne nagrade se je izjalovila zaradi oporekanja bremenskega senata, je pa istega leta vendarle prejel nagrado nem?kih kritikov (Deutscher Kritikerpreis).

Po literatu so poimenovali tudi leta 1989 odkriti asteroid 11496 Grass .

• Stric, Stric ( Onkel, Onkel , 1958)
• Plo?evinasti boben ( Die Blechtrommel , 1959)
• Trikotnik tirov ( Gleisdreieck , 1960)
• Ma?ka in mi? ( Katz und Maus , 1961)
• Pasja leta ( Hundejahre , 1963)
• Plebejci presku?ajo upor ( Die Plebejer proben den Aufstand , 1966)
• Lokalna anestezija ( Ortlich betaubt , 1969)
• Iz dnevnika nekaga pol?a ( Aus dem Tagebuch einer Schnecke , 1972)
• List ( Der Butt , 1977)
• Sre?anje v Telgteju ( Das Treffen in Telgte , 1979)
• Lastne misli ( Kopfgeburten , 1980)
• Podganka ( Die Rattin , 1986)
• Pokazati jezik ( Zunge zeigen , 1988)
• ?iroko polje ( Ein weites Feld , 1995)
• Moje stoletje ( Mein Jahrhundert , 1999)
• Po rakovo ( Im Krebsgang , 2002)
• Beim Hauten der Zwiebel , 2006
• Die Box , 2008

• Plo?evinasti boben ( COBISS )
• Ma?ka in mi? ( COBISS )
• Podganka ( COBISS )
• Po rakovo ( COBISS )
• List ( COBISS )