Franjo Tuđman , hrva?ki general , politik in zgodovinar * 14. maj 1922 , Veliko Trgovi??e , Kraljevina SHS , † 10. december 1999 , Zagreb , Hrva?ka .

Franjo Tuđman
Tuđman leta 1995
1. predsednik Hrva?ke
Na polo?aju 30. maj 1990?? 10. december 1999
Predhodnik	ni predhodnika
Naslednik	Stjepan Mesi?
Osebni podatki
Rojstvo	14. maj 1922 ( {{padleft:1922|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:14|2|0}} ) [1] [2] […] Veliko Trgovi??e , Zagreb?ka oblast [d] , SHS
Smrt	10. december 1999 ( {{padleft:1999|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:10|2|0}} ) [4] [1] (77 let) Zagreb [5]
Narodnost	Hrva?ka
Politi?na stranka	Komunisti?na partija Jugoslavije (KPJ) Hrva?ka demokratska skupnost (HDZ)
Zakonci	Ankica Tuđman
Poklic	politik , politi?ni komisar , univerzitetni u?itelj , zgodovinar
Verska opredelitev	Rimskokatoli?ka
Podpis
Spletna stran	tudjman.hr

Po osamosvojitvi Hrva?ke od Jugoslavije je postal prvi predsednik Hrva?ke in je bil predsednik od leta 1990 do svoje smrti leta 1999. Od maja do julija 1990 je bil 9. in zadnji predsednik predsedstva SR Hrva?ke .

Tuđman se je rodil v Velikem Trgovi??u leta 1922. V mladosti se je med drugo svetovno vojno boril kot ?lan jugoslovanskih partizanov. Po vojni je zasedel delovno mesto na ministrstvu za obrambo, pozneje pa je leta 1960 dosegel ?in generalmajorja Jugoslovanske vojske. Po voja?ki karieri se je posvetil ?tudiju geopolitike. Leta 1963 je postal profesor na zagreb?ki fakulteti politi?nih znanosti. Leta 1965 je doktoriral iz zgodovine in delal kot zgodovinar, dokler ni pri?el v konflikt z komunisti?nim re?imom . Tuđman je sodeloval v gibanju hrva?ke pomladi , ki je pozvalo k reformam v dr?avi, in je bil zaradi svojih dejavnosti leta 1972 zaprt. V naslednjih letih je ?ivel razmeroma anonimno do padca komunizma, nato pa je svojo politi?no pot za?el z ustanovitvijo Hrva?ke demokrati?ne zveze (HDZ) leta 1989.

HDZ je leta 1990 zmagal na prvih hrva?kih parlamentarnih volitvah, Tuđman pa je postal predsednik predsedstva SR Hrva?ke. Tuđman je kot predsednik predstavil novo ustavo in zavzel za ustanovitev neodvisne Hrva?ke. 19. maja 1991 je bil izveden referendum o neodvisnosti, ki ga je potrdilo 93 odstotkov volivcev. Hrva?ka je neodvisnost od Jugoslavije razglasila 25. junija 1991. Obmo?ja s srbsko ve?ino so se uprla, podprla jugoslovansko vojsko, Tuđman pa je Hrva?ko vodil med osamosvojitveno vojno. Leta 1992 je bilo podpisano premirje, vendar se je vojna raz?irila v Bosno in Hercegovino , kjer so se Hrvati borili v zavezni?tvu z Bo?njaki . Premirje je konec leta 1992 razpadlo in Tuđmanova vlada se je med hrva?ko-bo?nja?ko vojno postavila na stran Herceg-Bosne s ciljem ponovne zdru?itve hrva?kega ljudstva, kar je prineslo kritike mednarodne skupnosti. Marca 1994 je z bosanskim predsednikom Alijo Izetbegovi?em podpisal Washingtonski sporazum , ki je ponovno povezal Hrvate in Bo?njake. Avgusta 1995 je odobril veliko ofenzivo, znano kot operacija Nevihta , ki je dejansko kon?ala vojno na Hrva?kem. Istega leta je bil eden od podpisnikov Daytonskega sporazuma, ki je kon?al bosansko vojno. Ponovno je bil izvoljen za predsednika v letih 1992 in 1997 in je ostal na oblasti do svoje smrti leta 1999. Medtem ko navija?i opozarjajo na njegovo vlogo pri doseganju hrva?ke neodvisnosti, kritiki njegovo predsedovanje ozna?ujejo za avtoritarno. Raziskave po Tuđmanovi smrti so na splo?no pokazale visoko naklonjenost hrva?ke javnosti.