France Pre?eren se je rodil kot tretji otrok in prvi sin materi Mini, rojeni Svetina (pri Muhovcu) ^[8] v ?irovnici ter o?etu ?imnu, po doma?e Rib?evemu (Hrib?evemu), iz Vrbe na Gorenjskem . ?e zelo zgodaj je kazal izjemno nadarjenost, zato so ga leta 1808 poslali k stricu Jo?efu, ki je kot duhovnik slu?boval na Kopanju pri Veliki Ra?ni.

Od leta 1810 je obiskoval ljudsko ?olo v Ribnici , kjer je bil kot odli?njak zapisan v zlato knjigo. Leta 1812 je ?olanje nadaljeval v Ljubljani in leta 1813 za?el obiskovati gimnazijo . Po kon?ani gimnaziji je v Ljubljani zaklju?il ?e dva letnika tedanje?≫ filozofije ≪?in leta 1821 odpotoval na Dunaj, kjer je kon?al ?e tretji letnik, ki ga je moral izdelati za nadaljevanje ?tudija. Naslednje leto se je vpisal na dunajsko pravno fakulteto.

Leta 1824 je doma?im v pismu sporo?il, da se je dokon?no odlo?il za ?tudij prava. Pri?lo je do spora s star?i, saj je mati ?elela, da bi postal duhovnik. Pre?eren je pri odlo?itvi vztrajal, ?eprav so mu doma?i in strici duhovniki odtegovali denarno pomo?. Kljub temu mu je uspelo shajati, saj je bil od leta 1822 Knafljev ?tipendist , ?e vedno mu je pomagal stric Jo?ef, denar pa si je slu?il tudi kot doma?i u?itelj v Klinkowstromovemu zavodu za katoli?ko mladino. To slu?bo je moral zaradi svoje svobodomiselnosti in ker je gojencu, kasnej?emu pesniku in politiku Anastaziju Grunu (pravo ime Anton Alexander von Auersperg) - grofu Auerspergu , posojal prepovedane knjige, zapustiti.

Med po?itnicami se je vra?al domov, kjer je obiskoval strice, leta 1824 pa se je v Ljubljani zaljubil v gostilni?arjevo h?er Zaliko Dolenc .

Leta 1828 je dokon?al ?tudije in poleti odpotoval na Moravsko , nato pa se je vrnil v Ljubljano, kjer je pri odvetniku Leopoldu Baumgartnerju pri?el opravljati obveznosti svoje prve slu?be kot odvetni?ki pripravnik. Naslednjega leta je sprejel ?e nepla?ano delovno mesto pri dr?avnem uradu.

V Ljubljani se je Pre?eren spoprijateljil s profesorjem in knji?ni?arjem Matijem ?opom , rojakom iz ?irovnice, ki je dobro poznal tedanjo romanti?no knji?evnost in miselnost ter govoril 19 jezikov . Pre?eren je leta 1832 v Celovcu opravil sodno-odvetni?ki izpit.

France Pre?eren je bil osrednji pesnik zbornika Krajnska ?belica , ki ga je urejal Miha Kastelic . ?belica je iz?la petkrat, in sicer leta 1830, 1831, 1832, 1834 in 1848. V ?asu izida ?etrtega zvezka je pri?la v te?ave zaradi cenzure , ki so jo povzro?ili janzenisti in Jernej Kopitar . Njihov spor zaradi nasprotujo?ih si mnenj glede nadaljnjega razvoja slovenske knji?evnosti (?beli?arji s Pre?ernom in ?opom so se zavzemali za visoko knji?evnost v slovenskem jeziku, janzenisti pa za knji?evnost, osnovano na ljudskem slovstvu po zgledu Srbov , posebno Vuka Karad?i?a , ki ga je cenil Kopitar ), je ?rkarska pravda , ki se je tedaj odvijala in se samo ?e poglabljala.

Zahtevi, naj ima v ?rkopisu vsak glas svojo ?rko , ki jo je Kopitar kot nasprotnik tedanje pisave bohori?ice podal v svoji slovnici , sta sledila slovni?arja Franc Serafin Metelko in Peter Dajnko , ki sta objavila vsak svojo razli?ico novega ?rkopisa, imenovana metel?ica in dajn?ica . Pisavi sta bili neprimerni in prezapleteni. Metel?ica zato, ker jo je sestavljalo preve? zapletenih in nepotrebnih ?rk, prevzetih tudi iz cirilice . Metel?ica je bila tako leta 1833 z zakonom prepovedana. Dajn?ica, ki se je delno uveljavila na ?tajerskem , pa je ostala v veljavi do 1838/39. Pre?eren je v abecedno vojno posegel s pesmimi, kot je denimo Sonet o ka?i , iz Kopitarja, s katerim se nista najbolje razumela tudi zaradi zgoraj omenjenih razlik v pojmovanju slovstva, pa se je duhovito ponor?eval tudi s sonetom Apel in ?evljar , ki se kon?a z znamenitim verzom: ≫Le ?evlje sodi naj Kopitar!≪

6. aprila 1833 je Pre?eren v trnovski cerkvi zagledal Julijo Primic, ki je prihajala iz bogate ljubljanske dru?ine, in se vanjo zaljubil. Ta ljubezen je mo?no vplivala na pesnikovo nadaljnje ?ivljenje in ustvarjanje. Naslednje leto je postal odvetni?ki pripravnik pri starem prijatelju Bla?u Crobathu . Ve?krat je zaprosil za samostojno odvetni?ko mesto, vendar so mu avstrijske oblasti pro?nje vedno znova zavra?ale, saj je bil zaradi svoje svobodomiselnosti ozna?en kot politi?no sumljiv. Poleg tega Julija Primic njegove ljubezni ni sprejela in se leta 1839 poro?ila z bogatim plemi?kim sinom Scheuchenstuehlom.

Leta 1835 je umrl Pre?ernov stric Jo?ef, ki ga je vedno podpiral. Poleti istega leta pa je v Savi utonil Matija ?op, kar je Pre?erna zelo prizadelo. Njegovo smrt je o?ital tudi sebi, ker ni od?el z njim na kopanje, saj je bil mnenja, da bi ga lahko re?il, ?eprav tudi sam ni znal dobro plavati. Prijatelju je posvetil ve? pesmi, med drugim tudi pesnitev Krst pri Savici , ki ima pred samim za?etkom tudi posvetilni sonet Matiji ?opu .

V teh letih (okrog 1837) se je zapletel z Ano Jelov?ek , slu?abnico pri Crobathovih, ki je bila tedaj ?e mladoletna. Imela sta tri otroke, in sicer: Terezijo (15. oktober 1839 ? 14. maj 1840), Ernestino (18. december 1842 ? 3. december 1917) in Franca (18. september 1845 ? 17. avgust 1855). ?eprav se zveza ni poglobila, je z njo in otroki vzdr?eval stalne stike in jim po svojih mo?eh denarno pomagal. H?i Ernestina Jelov?ek je kasneje napisala Spomine , v katerih je opisala odnos med o?etom in materjo.

Pre?eren je po smrti Matije ?opa tesneje prijateljeval z mladim Poljakom Emilom Korytkim , ki je bil zaradi sodelovanja pri narodnoprebudnem gibanju v domovini pregnan v Ljubljano. Korytko se je ukvarjal z zbiranjem ljudskih pesmi , pri ?emer mu je za?el pomagati tudi Pre?eren in tako razvil zanimanje tudi za tovrstno slovstvo. Korytko je umrl leta 1839.

Leta 1839 se je vrnil domov Andrej Smole , ki je zaradi dolgov zapustil domovino in velik del svojega ?ivljenja pre?ivel v tujini. Pre?eren ga je pogosto obiskoval na gradu Pre?ek na Dolenjskem . Skupaj sta izdajala knjige (na primer pesmi Valentina Vodnika in Ta veseli dan ali Mati?ek se ?eni Antona Toma?a Linharta ), na?rtovala pa sta tudi nov ?asopis , katerega objavo je zadr?evala cenzura. Smole je umrl leta 1840 na praznovanju svojega godu v Pre?ernovi prisotnosti.

Zaradi ?tevilnih izgub in neusli?ane ljubezni do Primi?eve Julije je Pre?eren zapadel v krizo. Vdajal se je alkoholu in postajal ?edalje bolj ravnodu?en. Uteho je iskal v gostilnah in postal znan po prilo?nostnih kvanta?kih pesmih, ki so bile izjemno duhovite, a njegova pesni?ka ustvarjalnost je pe?ala.

Znova se je nesre?no zaljubil, tokrat v Jerico Podboj, h?erko gostilni?arke Metke, v katere lokal je redno zahajal. Jerici je posvetil tudi nekaj pesmi.

Leta 1843 so za?ele izhajati Kmetijske in rokodelske novice veterinarja in politika Janeza Bleiweisa , ki so ?e naznanjale prihod novih ?asov za Slovence. Bleiweis Pre?erna ni povabil k sodelovanju, temve? je namesto njegovih poveli?eval in objavljal dela pesnika Jovana Vesela Koseskega , ?eprav je slednjega v umetni?ki vrednosti Pre?eren presegal. Kasneje je Bleiweis vseeno objavil nekatere Pre?ernove pesmi, vendar na manj vidnih mestih v ?asopisu. Jovan Vesel Koseski je namre? pisal pesmi s kme?ko tematiko, ki je bila razumljiva kme?kemu prebivalstvu, ki je bilo v tistih ?asih ve?insko, medtem ko je Pre?eren pisal visoko poezijo, ki so ji bili kos le redki.

France Pre?eren je ponovno za?el pisati pesmi, obenem pa je pripravljal izdajo pesni?ke zbirke z naslovom Poezije . Kon?no razli?ico z najbolj?imi pesmimi je leta 1846 oddal v pregled cenzuri. Tedanji cenzor Fran Miklo?i? je tisk odobril 22. julija tega leta, vendar je Pre?eren moral ?rtati nekatere pesmi, med njimi Zdravljico (napisano leta 1844). Poezije je ljubljanski tiskar Jo?ef Blaznik dotiskal decembra 1846, iz?le pa so z letnico 1847.

Leta 1846 je bila odobrena Pre?ernova pro?nja, ?esta po vrsti, za odvetni?ko mesto. Oblast se je odlo?ila, da ga namesti v Kranj, kamor se je preselil jeseni. Kot pisarja je zaposlil sina Andreja Smoleta, gospodinjila pa mu je sestra Katra Pre?eren .

Po mar?ni revoluciji leta 1848 je lahko kon?no objavil Zdravljico . Pesem je iz?la v Bleiweisovih Novicah , nekatere pesmi pa je objavil ?e v zadnjem letniku Kranjske ?belice . Pre?ernovo pesni?ko ustvarjanje je tedaj zamrlo, pojavili pa so se tudi resnej?i znaki bolezni. Bil je zadol?en in brez denarja, saj ni izkori??al mo?nosti za zaslu?ek, ki so se mu kot odvetniku ponujale, saj naj bi revne zastopal celo brezpla?no. V oporoki je priznal svoja pre?ivela otroka in jima namenil skromni ostanek premo?enja.

Po njegovi smrti naj bi kranjski veljaki uni?ili nekaj Pre?ernove knji?evne zapu??ine. Verjetno gre za gostilni?ke in druge pesmi, ki so jih v tem ?asu imeli za nespodobne.

France Pre?eren je umrl na ?etrtek, 8. februarja 1849. Pokopali so ga 10. februarja v Kranju.

Janez Bleiweis je spodbudil zbiranje prispevkov za postavitev spomenika Pre?ernu na kranjskem pokopali??u. Kljub temu da tedanji odziv med ljudstvom ni bil posebno navdu?en, so leta 1852 v sedanjem Pre?ernovem gaju postavili spomenik pokojnemu pesniku, ki je v kasnej?ih letih pridobil sloves najve?jega med Slovenci.

• Delo Franceta Pre?erna podrobno obravnava ?lanek Delo Franceta Pre?erna .
• Seznam zbranega dela je na voljo v ?lanku Seznam del Franceta Pre?erna .

• Ernestina Jelov?ek , Spomini na Pre?erna ; Schwentner, Ljubljana 1903.( COBISS )
• France Kidri? , Pre?ernov album , Ljubljana, 1949. ( COBISS )
• Janko Kos , Pre?eren in evropska romantika , Ljubljana, 1970. ( COBISS )
• Janko Kos, Pregled slovenskega slovstva , Ljubljana, 1998. ( COBISS )
• Boris Paternu , France Pre?eren in njegovo pesni?ko delo , Ljubljana 1976/1977. ( COBISS )
• Henry R. Cooper , France Pre?eren , Boston , 1981.
• Anton Slodnjak , Pre?ernovo ?ivljenje , Ljubljana, 1968. ( COBISS )
• Constantin von Wurzbach , Biograph. Lexikon des Kaisertums Osterreich 23 , Dunaj, 1872 , stran 267 - 269; ( spletna razli?ica ).
• Slovenska knji?evnost , Cankarjeva zalo?ba, Ljubljana, 1982
• Janez Mu?i? , Zgodbe o Pre?ernu , Zalo?ba Borec, Ljubljana, 1989. ( COBISS )
• Jezikovni pogovori: Pre?ernova jezikovna strategija. Gost: Boris Paternu. Povezava do oddaje: http://4d.rtvslo.si/#arhiv/jezikovni-pogovori/174250128
• Nova pisarija - Neue Schreibe. Romance, balade in zabavljivi napisi/Terzinen, Canzonen und vergnugliche Strophen. Prevedel/ubersetzt: Jozej Strutz. Edition Rapial edicija, Klagenfurt/Celovec 2017/18.

• pre?ernoslovje
• Pre?ernova galerija
• Pre?ernova rojstna hi?a
• slovenska knji?evnost
• opera Slovo od mladosti
• Pre?ernov gaj

• Preseren.net
• Pre?eren (rodbina), Slovenska-biografija.si
• Miran Hladnik, France Pre?eren and Slovenian identity / France Pre?eren in slovenska identiteta Arhivirano 2013-10-19 na Wayback Machine .
• Pre?ernove poezije, uredil A. A?kerc, Ljubljana - 1902
• Pre?ernov rod z Ribi?eve doma?ije , avtor Andrej Mrak, MMC RTV
• Digitalizirane Poezije Doktorja Franceta Pre?erna na portalu Digitalne knji?nice Slovenije (EOD)
• Slodnjak Anton. ≫Pre?eren France≪ . Slovenski biografski leksikon . Ljubljana: ZRC SAZU , 2013 ? prek Slovenska biografija .