Prva ideja o demokraciji se je pojavila v Anti?ni Gr?iji ali bolj podrobno, Zlati dobi Aten . Bila je neposrednega tipa. Grki so se takrat povezovali v polise- ti so pogosto poimenovali svoje zakonodajalce. Bili so trije zakonodajalci, ki so najbolj vplivali na demokracijo.

DRAKON; ki je zapisoval prve zakone v Atenah. Prina?ali so stroge kazni in razdor med bogatimi in revnimi.

SOLON; zmanj?al mo? aristokracije in odpravil ve?ino su?enjstva.

KLEJSTON; z njegovimi reformami so dobili mo?nost sodelovanja v dr?avi vsi svobodni atenski dr?avljani, v zadevah pa niso smele sodelovati ?enske, tujci, otroci ali su?nji. To bi lahko imenovali za?etek demokracije.

Pomembna za demokracijo je tudi ureditev odstranjevanja politika, ki je mote? za dolo?eno ?tevilo prebivalcev (ostrakizem). V rimski republiki se pomembno oblikuje predstavni?ka demokracija v zlati dobi Rimskega imperija, pred uvedbo cesarstva s strani Gaja Julija Cezarja . Ideja o demokraciji, kot jo poznamo danes, se je ponovno pojavila skoraj dve tiso?letji kasneje v 18. stoletju, s pojavom liberalizma . Demokracija se oblikuje kot pravica do ureditve davkov po ?elji prebivalstva ali vsaj ne po ?elji ene same osebe, ki morebiti ne zna vladati bolje. Upor ZDA in kasneje izra?eni pomisleki Haitija in Francije so spremenili dru?bene odnose in iskali ve?jo mo? volilcem. Volilno mo? dobijo prebivalci, ki niso imeli v lasti ve?je koli?ine zemlje, kasneje tudi ?enske in priseljenci.

Demokracija, kot jo danes pozna ve?ina dr?av, se imenuje liberalna demokracija in se izrazito opira na predstavni?ko telo, ki voljeno po dolo?enem volilnem sistemu, ki je vnaprej uzakonjen, kar je zna?ilnost dr?ave, ki je republika. Izvoljeni predstavniki, ki predstavljajo ve?ino, imenujejo vlado ali pa so celo njeni pomembni dele?niki. Tako izvoljeni predstavniki odlo?ajo o velikem delu politi?nih in zakonskih vpra?anj vladavine, pri tem pa neredko niso odgovorni svojemu volilnemu okraju, saj ?teje njihova izvolitev kot imenovanje celotnega ljudstva. Izvoljeni predstavnik ljudstva kandidira preko politi?ne ali dr?avljanske liste, preko zbiranja podpisov ali podpore nekaterih organov, ki mandat ne ?rpajo iz istih volitev. Praviloma veliko vlogo pri oblikovanju predstavni?kega organa zakonodaje opravljajo politi?ne stranke . Podobna pravila veljajo tudi za utemeljevanje oblasti po volitvah lokalne samouprave, pa tudi regionalnih oblasti.

Neposredna demokracija z zakonom ali ustavo lahko predvideva vklju?evanje volivcev v politi?ni proces. Prebivalstvo lahko pridobi pravico do referenduma, tako zavezujo?ega kot posvetovalnega, kar politi?no odgovornost prenese od predstavni?kega telesa na same volivce, prebivalce republike.

Demokracija je postala mo?no teoreti?no na?elo za republiko, ki je v veliki meri najpogostej?i okvir za demokracijo. Povezava med vladavinami tako na nivoju imena kot ustave zahteva jasno razvidne odnose med predstavniki ljudstva in gospodarstvom, ki vpliva na delovanje republike. Za delovanje demokrati?ne republike je tako klju?no omejevanje vpliva posami?nih interesov gospodarstva pri zagotavljanju ob?ega gospodarskega obilja. Omogo?anje samostojnega mandata predstavnika ljudstva omogo?a tako neodvisnost tak?nega predstavnika ob diskreditacijah, aferah in vizionarskih odlo?itvah. Politik je dele?en tudi politi?ne odgovornosti kot pripadnik liste ali samo posameznik.

Demokracija oziroma demokrati?na republika je postal pogost izraz za dr?ave, ki so nekdaj bile socialisti?ne . Demokracija je tedaj bila izraz, ki je poudarjal totalitarizem socializma in komunizma in tako z besedo izra?al pomen svobodnih volitev. Tej sistemi so tako pridobili ve? politi?nih strank, bolj prehodne trge. Demokracija se je tako povezala s kapitalizmom in spremembami na ekonomskem podro?ju.

Demokracija predvideva, da se predstavniki gospodarstva ne morejo sklicevati na krivi?no samovoljno ureditev ene stranke ali enega politi?nega prepri?anja, temve? se lahko prito?ujejo le nad volilnimi rezultati.

Sestavni del demokrati?nosti dru?be je tudi njena skrb za ?lovekove pravice . Zagotavljanje dostojanstva, pravic in svobo??in ?loveka in dr?avljana nasproti dr?ave omogo?a, da taisti dr?avljan lahko naustrahovano voli oziroma v dr?avi biva in deluje gospodarsko u?inkovito. Dr?ava ohrani vse oblasti pri varovanju svojih interesov in varnosti, kaznovanju in sojenju. Najbolj zna?ilna oblika demokrati?nosti liberalne dru?be je bila kazen katrana in perja. Ko je vstopil v mesto goljuf, ga je mesto potopilo v vro?o smolo in nato obmetalo s perjem. Goljuf je tako imel dolga leta made?e in opekline.

Demokracija liberalne republike se velikokrat sklicuje na pretekle tradicije, a demokracija je lahko ?e zelo v sporu z republikansko ureditvijo, kaj ?ele liberalizmom. Evropska unija ?e ve? let razmi?lja o demokrati?nem deficitu in tako podpira neke elemente zakonodajne iniciative.

Demokracija ima zelo razli?ne pojavnosti, republikanska ureditev in uporaba volitev pomeni veliko, a se ?e vedno meri svoboda in mo?nost zastopanja svojih stali??. ^{[1] [2]} Premo?ni volivci kot tudi revni ljudje ne smejo biti izlo?eni iz volilnega procesa, skrbi se tudi za dosledno ravnote?je razmerij mo?i med razli?nimi vejami oblastmi, kar je naloga ustave kot tudi vseh dele?nikov vpletenih v upravljanje dr?ave. ^{[3] [4] [5]}

Oblike demokracije se ne izklju?ujejo, lahko se dopolnjujejo ali so neodvisne druga od druge. Predvsem se delijo demokracije na prostor, kjer se neguje neposredna demokracija (referendumi, civilne iniciative) in predstavni?ka demokracija (zakonodaja se izvaja po poslovniku, kjer je le poslanec odgovoren, da bo zakonodaja najbolje oblikovana v imenu volilnega telesa). Podobno velja pri sojenju, kjer sodi porota ali sodi le sodnik.

Na?eloma so volitve namenjene predstavni?kem domu (enodomnem ali dvodomnem), ki glasujejo in oblikujejo zakone. Ti izvolijo tudi predstavnike izvr?ne oblasti, torej vlado, ki odlo?a o vseh vpra?anjih do naslednjih volitev, ki so vnaprej predpisane.

Predsedni?ka demokracija predvideva, da predstavniki sicer sprejemajo zakone, a predsednik je izvoljen lo?eno in neposredno in sam oblikuje vlado.

Polpredsedni?ki sistem pozna tako predsednika dr?ave kot predsednika vlade, dva pa imata razli?ne pristojnosti izvr?ne oblasti, lahko si konkurirata, lahko pa ima predsednik le predstavni?ko funkcijo.

Zanimiva je lo?itev med vklju?ujo?o in nevklju?ujo?o demokracijo. Vklju?ujo?a demokracija i??e mno?tvo na?inov, da bi se stranke in prebivalstvo izjasnilo pri posegih v prostor in javne stvari. Taki posegi se bele?ijo in naslavljajo pri zakonodaji, ?etudi glasovi ne dobijo politi?ne mo?i izvoljenega poslanca. Posami?ni poslanci so lahko nagrajeni, ?e aktivno zastopajo nekatere manj?ine. Nevklju?ujo?a, kozmopolitanska demokracija pa predvideva neke vrednote in svetovno ureditev in uveljavlja spremembe po celem svetu na podlagi ?e izra?enih vrednot in spoznanj. Mednarodna politika tako krepi neke splo?ne kvalitete vladavin in dvigovanje kvalitete ?ivljenja vsega prebivalstva. Tako obstajajo mednarodne organizacije, mednarodno kazensko sodi??e, svetovni parlament. ?e dr?ava sama nima teh vrednot, ?e izvoljen predstavnik ne zagovarja teh stali??, lahko mednarodne organizacije i??ejo zavezni?tvo med prebivalstvom in se tako okrepijo pogovori o dolo?enih vrednotah, ki sicer ne bi dobili glasu. ^{[6] [7] [8]}

• Demokratizacija
• vladavina
• parlamentarna demokracija
• deliberativna demokracija
• neliberalna demokracija
• neposredna demokracija
• participativna demokracija
• diktatura
• monarhija
• totalitarizem