Leta 1857 je Abbe diplomiral na ?oli , ki se danes imenuje kolid? mesta New York Univerze v New Yorku . Potem ko je nekaj let u?il na univerzi v Michiganu , je za ameri?ko vlado izvr?il nekaj geodetskih meritev. Od leta 1864 do 1866 je ?ivel v Rusiji , kjer je ?tudiral astronomijo v Pulkovem pri Ottu Struveju , ki je leta 1862 nasledil svojega o?eta pri vodstvu observatorija .

Po vrnitvi so Abbeja imenovali za predstojnika observatorija v Cincinnatiju. Na tem mestu je postal slaven, ker je na osnovi telegrafskih sporo?il, ki jih je dobival o nevihtah , pri?el sestavljati in objavljati vremenske napovedi , podobno kot je to po?el J. Henry na Smithsonovem in?titutu Univerze Harvard . Prvo napoved je Abbe objavil 1. septembra 1869. Kmalu so postale zelo raz?irjene in tokrat je ameri?ka vojska hitro ukrepala. Ustanovila je zvezdni urad, ki ga je vodil neki general , njemu pa so ponudili mesto znanstvenega sodelavca. Mesto je sprejel in leta 1871 za?el redno, trikrat na dan, izdajati vremenske napovedi. Leta 1891 so urad preimenovali v Meteorolo?ki zavod ZDA (US Weather Bureau). Na mestu glavnega meteorologa je ostal vse do leta 1916. V javnosti pa je znan kot o?e meteorolo?kega zavoda. Pou?eval je tudi meteorologijo na Univerzi Johnsa Hopkinsa v Baltimoreu, Maryland in opravil mnogo raziskav. Ko so se zaradi napredka prometa in komunikacij razdalje na Zemlji skraj?ale, se je pomen vremenskih napovedi ?e pove?al. Telegrafu so se kmalu pridru?ila radijska poro?ila, meteorolo?ki baloni , radarji in kon?no umetni sateliti , ki danes nadzirajo nastajanje oblakov s polo?ajev nad ozra?jem .

Bil je tudi med tistimi, ki so predlagali uvedbo standardnih ?asovnih obmo?ij ali pasov (con). Pred koncem 19. stoletja je imelo vsako podro?je svoj krajevni ?as, ki je bil bolj ali manj prilagojen krajevnemu polo?aju Sonca . Razli?ni krajevni ?asi pa tedaj niso povzro?ali posebnih te?av, saj so bile potovalne hitrosti zelo majhne. S prihodom ?eleznice so nastale tudi prve te?ave. Sestavljanje voznih redov je postalo skoraj nemogo?e. Na osnovi ?lanka, ki ga je objavil leta 1879, je vlada uradno uzakonila ?asovni sestav, ki ga je prej zase uporabljala ?eleznica. Leta 1883 so ZDA razdelili na ?tiri obmo?ja z razli?nimi standardnimi ?asi. Za standardni ?as vsakega pasu pa so izbrali povpre?je ?asov tistega podro?ja. Sestav ?asovnih pasov danes uporabljamo po vsem svetu. S pri?etkom letalskega prometa je ta razdelitev postala ?e bolj potrebna in koristna.