Ime Balkanski polotok je leta 1808 prvi uporabil pruski geograf Johann August Zeune . Po analogiji na Apeninski polotok in Pirenejski polotok je po gorovju Balkan , ki poteka od osrednje Bolgarije v vzhodno Srbijo , poimenoval celotno regijo, saj je bil prepri?an, da se gorovje razteza od Julijskih Alp do ?rnega morja. Ime se je ?ir?e uveljavilo v zadnji ?etrtini 19. stoletja, ?eprav je bilo takrat ?e jasno, da so bile Zeunejeve predstave o geografiji regije napa?ne.

?e ga gledamo kot polotok , potem njegove meje glede na ostalo Evropo ni te?ko dolo?iti. Polotok je namre? tisto ozemlje, ki je del kopnega, a ga v ve?jem delu obdaja voda; je le ozko povezano z ve?jo kopensko gmoto in sega ?ez kro?nico , katere premer povezuje skrajni vodni to?ki na obeh straneh tega ozemlja. Ta povezovalni premer je hkrati tudi kopenska meja polotoka.

?e pri Balkanskem polotoku zari?emo kro?nico skozi skrajni vodni to?ki na severu Jadranskega in ?rnega morja , ugotovimo, da Balkanski polotok na jugu mo?no sega prek te kro?nice, torej lahko govorimo o polotoku z okrog 1300?km dolgo navidezno mejo, ki te?e nekako od Trsta do Odese po ozemlju Italije , Slovenije , Hrva?ke , Mad?arske , Romunije , Moldavije in Ukrajine . V tem primeru je na Balkanskem polotoku pribli?no petina Slovenije .

V geografiji pa meje raje postavljamo po vidnih lo?nicah v pokrajini , na primer po slemenih vzpetin ali po rekah, in v geografski literaturi se severna meja Balkanskega polotoka najve?krat postavlja od Kvarnerskega zaliva po Kolpi , Savi in Donavi do ?rnega morja . V tem primeru Slovenija ni na Balkanskem polotoku. Po drugi razli?ici gre meja po So?i, Idrijci, Ljubljanici, Savi in Donavi.

Zaradi prakti?nih razlogov, predvsem pridobivanja podatkov, pa meje pogosto potegnemo kar po mejah dr?av, in ker je bila nekdanja Jugoslavija ve?inoma na Balkanskem polotoku, v svetu najve?krat tudi vse njene naslednice pri?tevajo k balkanskim dr?avam, tako tudi celotno Slovenijo .

Zaradi slabih predznakov (slab?alega pomena) se Balkan recimo za Avstrijce za?ne onstran Karavank , za Slovence ?ez Kolpo , za Hrvate pa ?ele na Uni , torej pri sosedu, zato mnogi raje uporabljajo sicer prav tako slabo opredeljen izraz jugovzhodna Evropa .

Vendar pa je leta 1994 Mednarodna geografska zveza na regionalni konferenci v Pragi Slovenijo uvrstila med devet srednjeevropskih dr?av, skupaj z Nem?ijo , Poljsko , ?e?ko , Slova?ko , Mad?arsko , ?vico , Lihten?tajnom in Avstrijo . Balkan ima tudi kulturne, zgodovinske, politi?ne, verske, jezikovne in ?tevilne druge razse?nosti, ki jim ?e te?je postavimo meje, tako da nekega enozna?nega odgovora, do kod sega, ni mogo?e dati.