Rojen je bil v Dimetoki (sedaj Didymoteiho) v Trakiji kot najstarej?i sin sultana Mehmeda II. (1451?1481) in Valide Sultan Mukrime Hatun, h?erke Dulejman Beja, ?estega vladarja Dulkadirja . ^{[2] [3]} Tur?ke ljudske pripovedi pravijo, da je bila Mukrime Hatun francoska princesa, ki jo je ugrabil Mehmed II.

Bajazid se je za osmanski prestol boril z bratom D?emom, ki je imel podporo egiptovskih Mamelukov . D?em se je po porazu z bratovo vojsko umaknil na Rodos , kjer je dobil za??ito vitezov sv. Janeza in nazadnje tudi pape?a Inocenca III. (1484?1492), ki je hotel D?ema izkoristiti za orodje, s katerim bi Osmane izgnal iz Evrope . Pape?ev kri?arski pohod je spodletel, D?ema pa so v Neaplju vrgli v je?o, v kateri je leta 1495 umrl.

Na prestol je pri?el leta 1481. ^[4] Bil je, tako kot njegov o?e, velik pokrovitelj vzhodne in zahodne kulture, kar med sultani sicer ni bilo v navadi. Veliko truda je vlo?il v urejanje notranjih zadev cesarstva in zato dobil nadimek Veli (Sveti). Vodil je ?tevilne vojne pohode proti bene?kemu despotatu Morea na Peloponezu , ki je bil po njegovem mnenju klju? za bodo?o prevlado osmanske vojne mornarice v vzhodnem Sredozemlju . Zadnja v nizu teh vojn se je kon?ala leta 1501 z osvojitvijo trdnjav v Mistri in Monemvaziji. Bajazid je islamski civilizaciji prizadel tudi nekaj te?kih udarcev, ker je z zakonom prepovedal ves tisk v arabskem in tur?kem jeziku. Njegova prepoved je v islamskem svetu veljala do leta 1729. ^[5] Bajazid se je med vladanjem veliko ?asa ukvarjal z upori na vzhodu, na primer upori kizilba?ev. Upore je pogosto vzpodbujal perzijski ?ah Ismail, ki je bil gore? zagovornik ?iitskega islama in zato nasprotnik Osmanskega cesarstva. Osmanska oblast je bila v tem obdobju resno ogro?ena, Bajazidov veliki vezir Ali Pa?a pa je bil v eni od bitk proti upornikom ubit.

Leta 1492 je Bajazid poslal v ?panijo svoje vojno ladjevje pod poveljstvom gusarja in admirala Kemala Reisa, da bi re?ilo Arabce in sefardske Jude , ki jih je izgnala ?panska inkvizicija . Po celem cesarstvu je razglasil, naj jih prijazno sprejmejo. ^[6] Beguncem je dovolil naselitev v cesarstvu, jim podelil osmansko dr?avljanjstvo in hkrati zasmehoval ravnanje Ferdinanda II. Aragonskega in Izabele I. Kastiljske z besedami: "Ferdinanda si ga drznete imenovati modrega vladarja? Njega, ki je spravil na bera?ko palico svojo dr?avo in obogatil mojo?" ^[7] Na guvernerje vseh svojih evropskih provinc je naslovil ferman , s katerim jim je ukazal, da jih ne smejo odkloniti, ampak prijateljsko in toplo sprejeti. ^[7] Vsem tistim, ki bi z begunci slabo ravnali ali jih zavrnili, je zagrozil s smrtno kaznijo. Priseljeni Arabci in Judi so v dr?avo prinesli nove ideje, metode in rokodelske ve??ine in mnogo prispevali h krepitvi mo?i Osmanskega cesarstva. Sefardski Judje so leta 1493 v Istanbul pripeljali prvo tiskarsko stiskalnico. Med Bajazidovim vladanjem so Judje v cesarstvu do?iveli kulturni razcvet. Med njihovimi najbolj znanimi u?enjaki so bili talmudist in znanstvenik Mordekaj Comtino, astronom in pesnik Solomon ben Elijah Sharbit ha-Zaha, Malkiel Cohen in liturgi?ni pesnik Meneham Tamar.

14. septembra 1509 je Istanbul opusto?il mo?an potres. ^{[8] [9]} Zadnja leta Bajazidovega vladanja so minila v nasledstvenih bojih med sinovoma Selimom I . in ?ehzade Ahmedom. Ahmed je nepri?akovano zasedel Karaman in za?el prodirati proti Istanbulu, Selim pa je zaradi svoje varnosti organiziral upor v Trakiji . Bajazid je Selima porazil in ga prisilil k begu na Krim , sam pa je v strahu pred izgubo prestola in smrtjo umaknil v Istanbul in Ahmedu prepovedal vstop v mesto.

Selim se je vrnil s Krima in 25. aprila 1512 s podporo jani?arjev prisilil o?eta k odstopu. Bajazid se je nameraval umakniti v rodno Dimetoko, vendar je 26. maja 1512 na poti v Dimetoko v Buyukcekmeceju umrl. Pokopan je ob Bajazidovi mo?eji v Istanbulu.

• Seznam sultanov Osmanskega cesarstva