Zgodovina odkrivanja
uredi
Prvi zapisani dokument je iz leta 1819, uradno poro?ilo Okro?nemu uradu v
Se?ani
, v katerem neznani pisec opisuje ?kocjanske jame. 20 let pozneje se je Tr?a?an
Jakob Svetina
, vodovodni mojster, s splavom spustil 120 m dale? po Reki v notranjost jam, da bi ugotovil, kako zajeti vodo za tr?a?ki vodovod. V tistem ?asu (leta 1851) so se najgloblje spustili rudarji iz Idrije - 450 m.
Glas o lepoti ?kocjanskih jam se je v 19. stoletju raz?iril po vsej Evropi. Jama je pritegnila
speleologe
dr. Adolfa Schmidla
in brata Miller z Dunaja, iz ?e?ke
Antona Hankeja
in
Viljema Puticka
in iz Trsta
Josipa Marini?a
, ter pozneje ?tevilne
Italijane
. Prve vratolomne steze so speljali mo?je iz bli?njih vasi, ki so bili hkrati tudi odli?ni vodniki.
Tisti del jam, kjer se za?ne dana?nji turisti?ni ogled - to je
Tiha jama
- so odkrili doma?i vodniki leta 1904. Prvih raziskovalcev jama ni zanimala, ker je to slepi rokav brez teko?e vode. Leta 1938 so iz doline Globo?ak prebili kraj?i predor za udobnej?i dostop obiskovalcev. Leta 1958 so v jamah uredili elektri?no razsvetljavo.
Ponor reke Reke
Ponvice v jami
Naravni most in vhod v jame
Reka Reka
ponikne v Veliki dolini v ?kocjanske jame in te?e 34?km podzemno do
Jadranskega morja
, kjer prite?e na plano kot izvir reke
Timave
. V de?evnem ?asu je pogled na veliko reko, ki izginja v podzemlje na dnu Velike doline, 160 m pod povr?jem, prav veli?asten in zastra?ujo?. Obmo?je Regijskega parka ?kocjanske jame je
arheolo?ko
izredno bogato in ka?e na tukaj?njo neprekinjeno poselitev ?e od pred deset tiso? let do danes. Dragocene in bogate arheolo?ke najdbe v
Mu?ji jami
, kjer je bilo konec
bronaste
in v
?elezni dobi
jamsko sveti??e, nakazujejo na vpliv gr?ke civilizacije. To obmo?je je bilo pred tri tiso? leti zagotovo eno najpomembnej?ih romarskih krajev v
Evropi
in zlasti v
Sredozemlju
, kjer je imelo pomemben
kulten
pomen v povezavi s posmrtnim ?ivljenjem in komunikacijo z duhovi prednikov.
Izjemnost ?kocjanskega jamskega spleta:
- Podzemni kanjon Reke dol?ine 2600 m, od 10 do 60 m ?irok, do 146 m visok
- Ena najve?jih podzemnih dvoran v Evropi je Martelova dvorana ? 2,2 milijona m³, visoka 146 m, ?iroka 120 m in 300 m dolga
- Ponvice velikih dimenzij
- Naravni mostovi med Veliko in Malo dolino, naravni most v Mali dolini
- Naravna okna v Mahor?i?evi jami in na dnu brezna Okroglica
- Slapovi in brzice: trideset do 10 m visokih slapov in brzic
- Udornice: Aktivni sta Velika in Mala dolina; fosilne so Lisi?na, Sapendol, Sokolak, Globo?ak, Mali dol, Dol Jablanc, Lesendol, Lazni dol in Bu?ljevec
?ume?a jama
| Leto
|
?tevilo obiskovalcev
|
| 1986
|
82.000
|
| 1999
|
44.000
|
| 2008
|
100.000
|
Turisti?ni ogled podzemnih jam
uredi
V smeri turisti?nega ogleda se Tiha jama za?ne v ozkem prehodu, ki je kljub nizkemu stropu bogat s kapniki. Sledi ji Velika dvorana. Strop se bo?i najmanj 30 m visoko,
tloris
dvorane pa je 70 x 120 m. Tu so orja?ke kapni?ke strukture in pri izhodu iz dvorane stojijo orgle, delo narave.
Od tam naprej lahko sli?imo vse glasnej?e bu?anje podzemeljske Reke. ?ume?a dvorana je najbolj navdu?ila ?lane Unescove Komisije za svetovno naravno dedi??ino. Od re?ne gladine do stropa je 104 m, dvorana pa je dolga dobrih 300 m. Visoko pod stropom je vzidana plo??a z napisom 2.9.1965 do koder je segala najvi?ja voda v jami. Podzemna reka si je v apnen?asto kamnino izdolbla ozek kanjon Hankejev kanal, ki ga 50 m nad gladino pre?ka Cerkvenikov most. Ta most so zgradili leta 1937 po na?rtu doma?ina Franca Cerkvenika. Leta 2003 je bil temeljito obnovljen.
V ?midlovi dvorani zopet vidimo svetlobo. Dvorano omejujejo navpi?ne stene - pobo?ja Velike doline. Tam lahko vidimo kamnite ponvice. S posebnim dvigalom zapustimo podzemni svet.
Turisti?no nedostopne podzemne jame
uredi
Te jame so sicer dostopne vendar niso primerne za mno?i?ni obisk. V Veliki dolini se pod severozahodno steno v obliki spodmola odpira Tomin?eva jama. Tu so na?li v
ilovici
sledove ?love?kega bivanja v obdobju od
mezolitika
do
antike
. Jama je posebej zaslovela po najdbi jamskih biserov - drobnih kamen?kov, ki jih je voda oblekla v
sigast
okras.
Hankejev kanal je dolg 800 m in pelje skozi tri podzemeljske prostore v Martelovo dvorano, ki je z dvema milijonoma kubi?nih metrov prostornine najve?ja na Krasu, do Mrtvega jezera, kjer Reka ponikne in pride kasneje na dan kot Timava.
Velika in Mala dolina
uredi
Med Veliko in Malo dolino se pne naravni most, nekaj deset metrov pod njim pa so zgradili Tomasinijev most. Tukaj lahko spomladi na nadmorski vi?ini komaj 300 m opazimo
avrikelj
(
Primula auricula
). Poleg njih pa rastejo sredozemski
Venerini laski
(
Adiantum capillus-veneris
). Venerini laski lahko uspevajo le pod stropom ?midlove dvorane, ker tam izhaja relativno topel zrak iz jam s stalno temperaturo 12 º C, v obeh dolinah pa se pogosto zadr?uje jezero hladnega zraka.
Mahor?i?eva jama
uredi
Vhod v Mohor?i?evo jamo je zaprt, ker steze niso vzdr?evane. Ime nosi po ?upanu Jo?efu Mahor?i?u, ki si je ?e v prvi polovici 19. stoletja prizadeval za turisti?no odprtje jame. Reka je ob vstopu v jamo zgradila velik obokan zatrep.
Regijski park
uredi
Sklici in opombe
uredi
- Hofler, Janez; Voje, Ignacij; Puc, Matja? (1991).
Svetovna dedi??ina: UNESCO - naravne in kulturne znamenitosti: ?kocjanske jame, Plitvi?ka jezera, Split, Dubrovnik, Kotor, Durmitor in Tara, Ras in Sopo?ani, Studenica, Ohridsko jezero in Ohrid
. Mladinska knjiga, Ljubljana.
COBISS
117308
.
ISBN
86-11-06445-3
.
- Mencinger, Borut (2004).
Naravni parki Slovenije
. Ljubljana, Mladinska knjiga Zalo?ba d.d.
COBISS
213355264
.
ISBN
86-11-16747-3
.
- Vin?ec, Milan (2009).
Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turisti?ni vodnik
. Koper, Arsvideo.
COBISS
246454272
.
ISBN
978-961-269-087-8
.
- Skoberne, Peter
Sto naravnih znamenitosti Slovenije
, Ljubljana, Pre?ernova dru?ba, 1988, (
COBISS
)
Zunanje povezave
uredi