Benetke
(
italijansko
Venezia
[venecja],
bene?ko
Venesia
) so
glavno
mesto
italijanske
de?ele
Bene?ije
(italijansko
Veneto
) in pokrajine/province
Venezia (Bene?ka pokrajina)
, obenem pa tudi neformalno sredi??e treh severovzhodnih italijanskih de?el, ki jih Italijani skupaj imenujejo
Triveneto
(poleg Bene?ije ?e
Furlanija-Julijska krajina
in
Trentinsko-Zgornje Poadi?je
), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno ve?ji. Svetovno znano
obmorsko
mesto
kanalov
in
mostov
se razteza prek ?tevilnih majhnih
otokov
v
mo?virni
morski plitvini (
laguni
) na zahodni obali severnega dela
Jadranskega morja
. Laguna obsega
obalo
od ustja
rek
Pada
na jugu in
Piave
na severu. Mesto ?teje skupaj s kopenskim delom (
Mestre
) dobrih 250.000 prebivalcev, staro mesto Benetke pa le ?e nekaj nad 50.000.
[4]
[5]
V Benetkah je (dejansko ?e od 1156, z bene?kim naslovom od 1451), sede? enega redkih rimskokatoli?kih
patriarhatov
in od 1868 tudi
univerze
.
Benetke
Venezia
|
---|
|
Comune di Venezia
|
Zgoraj levo Trg sv. Marka, ki mu sledi pogled na mesto, nato Canal Grande in (manj?a) notranjost
La Fenice
in nato ?e otok San Giorgio Maggiore
|
Grb
| |
Geografski polo?aj v Italiji
|
45°26′23″N
12°19′55″E
? / ?
45.43972°N 12.33194°E
? /
45.43972; 12.33194
|
Dr?ava
| Italija
|
---|
De?ela
| Bene?ija
|
---|
Metropolitansko mesto
| Metropolitansko mesto Venezia
(VE)
|
---|
Frazioni
| Chirignago, Favaro Veneto,
Mestre
,
Marghera
,
Murano
,
Burano
,
Giudecca
,
Lido
, Zelarino
|
---|
|
???Skupno
| 414,57?km
2
|
---|
Nadm. vi?ina
| 0?m
|
---|
|
???Skupno
| 253.504
|
---|
???Gostota
| 610?preb./km
2
|
---|
Demonim
| Bene?an / Bene?anka
|
---|
?asovni pas
| UTC+1
(
CET
)
|
---|
???
Poletni
| UTC+2
(
CEST
)
|
---|
Po?tna ?tevilka
| 30100
|
---|
Klicna?koda
| 041
|
---|
Zavetnik
| Sveti Marko
|
---|
Dan
| 25. april
|
---|
Spletna stran
| www.comune.venezia.it
|
---|
Benetke
Benetke jeseni, most Rialto v ozadju
|
|
Uradno?ime
| Venice and its Lagoon
|
---|
Del
| Benetke in njihova laguna
Metropolitansko mesto Benetke
Triveneto
|
---|
Lega
| Venetian Province, province of Venice,
Benetke
, Metropolitansko mesto Benetke, Italija
|
---|
Koordinati
| Koordinati: Manjka latituda
|
---|
Povr?ina
| 415,90?km²
[3]
|
---|
Kriterij
|
- Kulturno: i, ii, iii, iv, v, vi
|
---|
Referenca
| 394
|
---|
Vpis
| 1987
(11.
zasedanje
)
|
---|
Spletna stran
| www.comune.venezia.it
|
---|
|
|
Benetke so nastale postopoma od
petega stoletja na?ega ?tetja
naprej, ko so prebivalci
Ogleja
in okoli?kih krajev na kopnem zbe?ali pred
barbarskimi
plemeni
Vizigotov
,
Ostrogotov
,
Langobardov
in
Hunov
na
mo?virnate
lagune
na severu
Jadranskega morja
. Ti
ljudje
so raje ?iveli v te?kih razmerah lagune, kot da bi postali
su?nji
. Najprej so ?iveli v taborih, kasneje v majhnih naselbinah, nato v
vaseh
, ki so se zdru?ile v ve?je skupnosti in za za??ito zaprosile
Raveno
ter tako pri?le pod posredno upravo
Bizanca
. Od leta
726
, ko so na
oto?ke
naseljeni Bene?ani izvolili svojega prvega voditelja, ki se je imenoval
Orso Ipato
, in ga imenovali
do?
, kar v njihovem dialektu pomeni vodja, so dosegli delno neodvisnost. Do?i so vladali Benetkam naslednjih ve? kot 1000 let. Imeli so stabilen
politi?ni sistem
, ki je bil osnovan na nepreklicnih
zakonih
. Benetke so bile podlo?ne bizantinskemu
cesarju
do
10. stoletja
. Ko jim je grozila
invazija
s strani
Svetega rimskega cesarstva
, so se Benetke okoli leta
810
osamosvojile.
Versko sredi??e Benetk je bilo najprej na oto?ku
Torcello
, kasneje pa se je sredi??e naselbine preselilo na bolj odmaknjeno in nekoliko vi?je otoke, kjer je izstopal
Rialto
.
Bene?ka republika
je potrebovala nekak?en
simbol
, po katerem bi se razlikovala od svojih uradnih gospodarjev. V Benetkah je bila raz?irjena
legenda
, da je
evangelist
sv. Marko
neko? obiskal otoke v laguni in mu je
angel
povedal, da bo tam po?ivalo njegovo telo. Skupina bene?kih
trgovcev
se je odlo?ila, da bo to napoved uresni?ila, in je leta
828
na skrivaj prepeljala svetnikove relikvije iz
Aleksandrije
v Benetke. Za ?a??enje svetnika je dal takratni do? sezidati novo
baziliko
zraven
do?eve pala?e
. Tako so
sv. Teodorja
, ki je bil dotedanji bene?ki
patron
in ki jim ga je vsilil
Konstantinopel
, zamenjali s sv. Markom. Teodor pa je ostal svetnik, ki mu je posve?en eden od stebrov na malem trgu. V
9. stoletju
, ko je bizantinska mo? ?e po?asi za?ela upadati, so Benetke pridobivale ve?jo avtonomijo, vendar pa so bile, vsaj formalno, ?e vedno pokorne Konstantinoplu.
Okoli leta
1000
, ko se je zahodni svet bal konca sveta in ko so Benetke skupaj z
Bizancem
izgnale
Normane
z
Jadranskega morja
in vzhodnega
Sredozemlja
, je bil Bizanc ?e tako oslabljen, da ni mogel ve? braniti svojih jadranskih
kolonij
. Te so pri?le pod za??ito Benetk. Benetke so povezovale
Evropo
z vzhodom, ne le v
trgovini
, temve? tudi v drugih dejavnostih. Vzpon so do?ivele 1204, ko so preva?ali kri?arsko vojsko na osvajanje
Jeruzalema.
Pred tem so kri?arji za Benetke zavzeli Zadar in skupaj z Bene?ani oropali Bizanc. Redna so bila tudi rivalstva in vojen z
Genovo
. Zveze z Bizancem so izkoristili za trgovanje z vzhodom in razvili pomorsko trgovino. Ker so Benetke s trgovino zelo obogatele, je bilo treba mo? nekaterih posameznikov, zlasti pa
do?a
, zmanj?ati, zato so leta
1172
ustanovili Veliki svet, v katerem je bilo skoraj 500 Bene?anov. Ta sistem je uspe?no deloval pri upravljanju
Bene?ke republike
. Od takrat naprej je do?a volil Veliki svet. Do? je moral podpisati
pogodbo
(
italijansko
promissione
; dobesedno
obljuba
), ki je bila na za?etku le formalnost, sredi
13. stoletja
pa je ta pogodba prepre?evala, da bi do? finan?no obogatel na ra?un svojega polo?aja, sprejemal
darila
in
komuniciral
z drugimi voditelji ne da bi o tem seznanil Veliki svet. V
14. stoletju
je ?lanstvo v Velikem svetu postalo stalno in dedno.
Grade?ki patriarh
se je leta 1156 preselil v Benetke, kamor so skoraj 300 let kasneje, leta 1451 tudi formalno prenesli naslov
patriarhata
.
V 13. stol. je pape? pozval kristjane na
4. kri?arsko vojno
, ki so se ji pridru?ile tudi Benetke in jo izkoristile za osvojitev Bizanca, mnogih pristani?? na gr?kih otokih in cele
Krete
. Benetke so trgovsko obvladovale celo Jadransko morje in vzhodno Sredozemlje in tako so jim vse trgovske ladje morale pla?evati
carino
. Benetke niso bile fevdalna dr?ava. Njihova aristokracija so bile bogate trgovske dru?ine, katerih ?lani so bili tudi kapitani bene?kih ladij.
V 14. stoletju je bilo bene?ko trgovsko ladjevje zelo mo?no, ?emur je pripomoglo tudi odkritje
kompasa
in
krmila
. Bene?ani so trgovali tako z vzhodom kot tudi s
Flandrijo
in
Anglijo
. Vendar pa s svojimi velikimi
ladjami
niso preva?ali samo trgovskega blaga, temve? so iz
?rnomorskih
pristani??
pripeljali tudi
podgane
, ki so prena?ale
kugo
. Izbruhnila je
epidemija
kuge, ki je imela strahotne posledice za Benetke. Na dan je umrlo tudi do 600 ljudi. Tovorne ladjice so po kanalih komaj uspevale odva?ati mrtve. Umrlo je tri petine
prebivalstva
. Podobno je bilo tudi v
Genovi
, od koder se je ta stra?na bolezen raz?irila po vsej Evropi.
V 13. stoletju, po 4. kri?arski vojni, je postala glavni trgovski tekmec Benetk Genova, ki je trgovala v
Palestini
, v pristani??ih ?rnega morja in drugod po vzhodnem Sredozemlju. Kmalu je pri?lo do
vojne
med obema
mestoma
in na za?etku je Benetkam kazalo zelo slabo, tako da so bili po hudem porazu v Jadranskem morju prisiljeni podpisati
mirovni sporazum
, ki pa je bil le premor v dolgoletnem sporu. V 14. stoletju je njune spopade za kratek ?as prekinila kuga. V tistem ?asu so se Benetke spopadale tudi s
Padovo
,
Mad?ari
in
Avstrijci
ter izgubile vse svoje
dalmatinske
kolonije. Leta
1379
se je genovska
flota
pojavila tik pred bene?ko
laguno
. Genovski
admiral
Pietro Doria
se je odlo?il, da bo Benetke izstradal, kar pa se je pokazalo za usodno napako, saj so Benetke tako pridobile ?as, si zgradile dodatno obrambo in ladjevje ter do?akale vrnitev svoje sredozemske flote, s pomo?jo katere so porazili Genovo. V 15. stoletju so Benetke ponovno postale uspe?na trgovska velesila, Genova pa je za?ela neslavno propadati.
Skozi stoletja so Benetke vzpostavile pravi
imperij
, ki je obsegal dalmatinsko
obalo
vse do Krete in
Cipra
, na severu do
Alp
in na zahodu do
Milana
. V ?asu, ko so
Turki
zavzeli
Carigrad
(
1453
), so bile Benetke na vrhuncu svoje mo?i. Obvladovale so ozemlje od
Gorice
na vzhodu do
Bergama
na zahodu. Ponovno so zavzeli mnoga dalmatinska pristani??a, v Sredozemlju pa so obvladovale ?tevilne gr?ke
otoke
(tudi Kreto) in imele svoje baze tudi na kopnem v Gr?iji. Odnosi s Turki, ki so ?irili svoje
cesarstvo
na vse strani, so bili dobri. Bene?ki
ambasadorji
so z zmagovitim
sultanom
Mehmetom II.
celo sklenili trgovski sporazum. Vendar pa so Bene?ani tur?ko nevarnost podcenjevali. Do leta
1470
so si Turki podjarmili celo Gr?ijo in prodirali preko
Balkana
na zahod. Velik problem je predstavljala tudi zahodna neenotnost.
V tistem ?asu so se tudi drasti?no spremenile razmere, v katerih so do tedaj trgovali. Zaradi geografskih odkritij je zdaj trgovanje potekalo okoli
Rta dobrega upanja
in ne ve? s karavanami do sredozemskih pristani??. V
16. stoletju
so se Benetke borile za pre?ivetje med veliko mo?nej?imi silami. Zopet so uporabile vso svojo
diplomatsko
spretnost kot ?e tolikokrat prej in pozneje. Ve?krat so predlagale, da bi se zahod zdru?il v borbi proti Turkom, vendar so bile razlike med posameznimi zahodnimi dr?avami prevelike, da bi do tega pri?lo. Ko pa so Turki leta
1529
skoraj osvojili
Dunaj
in bili na tem, da zavzamejo Ciper, ki so mu do tedaj precej ponesre?eno vladale Benetke, sta se Benetkam le pridru?ila
Vatikan
in
?panija
ter velika flota prete?no bene?kih ladij je krenila proti Cipru. Tu pa so se zopet pokazala medsebojna nasprotja in tako so Ciper sramotno prepustili Turkom, ki so na vzhodnem delu otoka uprizorili tak barbarski pokol, da so se vse tri sile zopet zdru?ile in prisegle, da ne bodo prenehale, dokler Turki ne bodo dokon?no premagani. Leta
1571
je njihova ?tevilna flota priplula do otoka
Lepant
v Gr?iji, kjer je bila zasidrana tur?ka flota.
Bitka pri Lepantu
je pri?la v
zgodovino
kot zadnja bitka
galej
na
vesla
in kot velika zmaga
kr??anskih
sil. Benetke so hotele ta zmagoviti pohod nadaljevati, ostali dve sili pa ne. Ponovno so se tri flote zbrale skupaj naslednje leto,
1572
, vendar tokrat niso dosegle ni?. Ker so ugotovile, da ju ostali dve sili ne podpirata in da ni nikakr?nega medsebojnega zaupanja, so Benetke posku?ale dose?i mir s Carigradom. Pokazalo se je, da ta veli?astna zmaga pri Lepantu na koncu ni prinesla nikakr?nih oprijemljivih uspehov.
Kljub izgubi mo?i in veliki konkurenci drugih mest, so bile Benetke v za?etku
18. stoletja
?e vedno zelo bogate. Bene?ani so to bogastvo tudi znali u?ivati in so prirejali karnevale,
igre na sre?o
, plese v maskah in podpirali
umetnost
.
Francoska revolucija
leta
1789
je povzro?ila, da so se evropske dr?ave zdru?ile proti
Franciji
in jo osamile, Benetke pa so tudi tu ostale nevtralne. Ko je
Napoleon I.
leta
1795
vkorakal v Italijo in zasledoval Avstrijce, so se mu Bene?ani hoteli na vsak na?in prikupiti, vendar jih je zaradi za?asnega miru ponudil
Avstriji
. Leta
1797
je Napoleon zasedel Benetke brez boja, ker je Veliki svet izglasoval konec republike. ?e leto kasneje pa so Benetke in ve?ina
Bene?ije
,
Istre
in Dalmacije pre?le v avstrijske roke. Leta
1805
je Napoleon vklju?il Benetke v svoje
Italijansko kraljestvo
za naslednjih 10 let. To je imelo svoje pozitivne in negativne posledice. Mesto so za?eli obnavljati, po drugi strani pa so dobesedno izropali
cerkve
in
samostane
, iz katerih so odnesli premnoge umetnine. Leta
1815
so po
dunajskem kongresu
Benetke pripadle Avstriji.
1829
pa so postale
svobodna luka
, zgradili so
jezove
, da bi za??itili mesto pred
plimo
, poglobili so nekatere kanale zaradi pomorskega
prometa
. Zgradili so most do kopnega in za tem tudi
?elezni?ko progo
do Milana, da so lahko preva?ali blago v Italijo. Bene?ani Avstrijcev niso nikoli marali in so se jim leta
1848
v ?asu uporov po vsej Evropi, tudi uprli. Ponovno so razglasili republiko, ki pa ni trajala dolgo. Avstrijci so 1848 zatrli upor Bene?anov in ostali tam vse do leta
1866
, ko so se Benetke zdru?ile z Italijo. V zadnjih desetletjih
19. stoletja
in v prvih desetletjih
20. stoletja
se je v ?ir?ih Benetkah (
Mestre
,
Porto Marghera
) za?ela ?iriti
industrija
in tudi promet v tovornem pristani??u se je pove?al. Zato so za?eli ?iriti in poglabljati dostopne kanale. Zaradi za?etka masovnega
turizma
so v jedru mesta nekatere kanale zasuli in spremenili v
pe?poti
. Leta
1895
so organizirali prvo mednarodno likovno razstavo
La Biennale
(
Bene?ki bienale
). Iz teh razstav se je razvil ?e filmski bienale, leta 1980 tudi arhitekturni bienale. Med
drugo svetovno vojno
so zavezniki bombardirali
Marghero
in
Mestre
, Benetke pa niso bile po?kodovane.
Benetke ?e danes ka?ejo bogate arhitekture obdobij svojega razcveta v gotskem, renesan?nem in baro?nem ?asu. V o?eh obiskovalcev so se nekdanje Benetke spremenile v kulturni spomenik, ki ga je treba videti. Posebej privla?ne to?ke so
Trg svetega Marka
s svojim 175 m dolgim in razko?nim prostorom, s cerkvijo in 99 m visokim, rekonstruiranim Campanilom (
zvonik
), ki stoji samostojno in s posebej izrazito do?evo pala?o z arkadami z za?iljenimi loki. Ob?udujejo stolp z uro, nekdanje urade in muzej Correr. Privla?ni so kanali s skoraj ?tiri kilometre dolgim
Canalom Grande
, ki seka mesto v obliki velike, obrnjene ?rke S. Romanti?na vo?nja z gondolo po kanalih je ?e danes obvezen program zaljubljenih parov v Benetkah, ?eprav je 400 gondol (leta 1750 jih je bilo preko 12.000) glede na motorna plovila danes v veliki manj?ini. Skupine turistov pa se vozijo z majhnimi parniki. V zadnjem obdobju so prepovedali velike potni?ke kri?arke v jedru mesta.
Benetke so, kljub izjemnim za??itam sistema Mose, ki jih ??iti pred visokimi plimami, zaradi izseljevanja in ugrezanja umirajo?e mesto. Pala?e, ki so jih zgradili na pe??enih in nestabilnih tleh, na preperevajo?ih lesenih pilotih, postopoma tonejo v laguno. Prazni prostori so pogosto slabo vzdr?evani in pozimi brez ogrevanja. Ve?ina prebivalcev ?ivi na celini in se le v slu?bo vozijo v staro jedro, ki ga vsak dan preplavi okoli 80.000 turistov.
Naselja, iz katerih so zgrajene Benetke, se nahajajo na
naplavinah
, ki so jih ustvarile ledeni?ke reke. Povr?ina obmo?ja izliva in laguna pokriva povr?ino okoli 550 kvadratnih kilometrov in je obrobljena z okoli 60?km dolgo pe??eno jadransko obalo. Le okoli tri odstotke obmo?ja je pokrito z otoki, preostanek sestavljen iz mulja in mo?virja (
barene
), nekak?no
barje
obsega ve? kot 90?km², pribli?no 92?km² je ribolovnih obmo?ij imenovanih Valli da Pesca. Barja pre?kajo naravne poti, ki se imenujejo
ghebi
. ?e leta 1900 je bilo barja ve? kot 250?km².
[6]
Laguna je bila ustvarjena pribli?no 4000 let pr. n. ?t.. Z nanosi
Brente
in drugih rek in potokov severne Italije. Ti re?ni sedimenti pokrivajo mlade
pleistocenske
osnovne plasti
gline
in
peska
v debeline 5 in 20 m.
[7]
V zadnji
ledeni dobi
, je bila gladina morja 120 m pod ravnijo leta 2012, vendar se je do 5000 pr. n. ?t. povi?ala za pribli?no 110 m. Od takrat se gladina vode z mo?nimi nihanji po?asi dviguje.
Benetke so bile leta 400 n. ?t. ?e vedno pribli?no 1,9 m pod morsko gladino. Od visokega srednjega veka dalje se laguna korenito spreminja s preusmerjanjem zalivov zaradi reguliranja nivoja vode in izogibanju poplavam.
[8]
Od za?etka 20. stoletja so bili ?tevilni kanali poglobljeni in raz?irjeni, kar povzro?a bistveno bolj slano vodo v laguni in pove?uje hitrosti pretoka.
Mesto se nahaja v zmernem pasu. Povpre?na letna temperatura je 13,5?°C. V vro?ih mesecih julija in avgusta, so povpre?ja okoli 23?°C, najhladnej?i mesec je januar s 3,0?°C. Povpre?na dnevna visoka temperatura je 27?°C v juliju in avgustu. Bene?ka laguna ima zna?ilno pomorsko podnebje severnega Jadrana. Tako je najve? padavin pozno poleti, saj je v tem ?asu sre?ata celinsko podnebje iz vzhodne smeri, zlasti iz Karpatov (burje) in ju?no sredozemski vplivi. Povpre?na letna koli?ina padavin je 770?mm. Najve? padavin pade v novembru s povpre?jem 86, najni?ja v januarju s povpre?jem 53?mm.
[9]
Severni del 550?km
2
lagune vsebuje prete?no sladko vodo in vodo ob?asno me?ano s slano, ki obsega okoli 418?km². Tako poznamo mrtvo laguno (
Laguna morta
), to je slano laguno, kjer se nivo vode spreminja s plimo in oseko, na drugi strani pa je ?iva laguna (
Laguna viva
). Barja zagotavljajo ugoden
habitat
za ?tevilne vrste, ki pa so ?e v veliki meri prizadete. Obmo?ja so bistvenega pomena za
ptice
selivke.
Svetovni sklad za naravo
(angle?ko World Wide Fund for Nature - WWF) je razglasil obmo?je kot eno izmed najbolj pomembnih za??itenih obmo?ij za ptice selivke v Evropi, vklju?no z ribolovom.
Za
floro
in
favno
bene?kih voda je zna?ilna velika raznolikost vrst. Tukaj najdemo
jegulje
(
Anguilla anguilla
),
ciplje
(
Mugilidae
),
brancine
(
Dicentrarchus labrax
),
orade
(
Sparus aurata
) in ?e mnoge druge vrste rib. V lagunah ?ivijo ptice, sesalci in plazilci.
Okoli 60 vrst ptic gnezdi le v laguni. Med gnezdilkami so na?li
mlakarico
(
Anas platyrhynchos
),
rjavega lunja
(
Circus aeruginosus
),
zelenonogo tukalico
(
Gallinula chloropus
),
lisko
(
Fulica atra
),
belo?elega de?evnika
(
Charadrius alexandrinus
),
navadno ?igro
(
Sterna hirundo
),
pla?ico
(
Remiz pendulinus
), pa tudi vijoli?no ?apljo (
Ardea purpurea
), no?no ?apljo (
Nycticorax nycticorax
),
rde?enogega martinca
(
Tringa totanus
) in
?opastega ponirka
(
Podiceps cristatus
). Ve? kot polovica pla?e zavzema
spremenljivi prodnik
(
Calidris alpina)
), ki prezimovanje v Italiji in to v laguni.
[10]
Med sesalci so na?li ?kratjo mi?ko (
Micromys minutus
),
povodno rovko
(
Neomys fodiens
),
evropskega dihurja
(
Mustela putorius
),
kune belice
(
Martes foina
),
velikega voluharja
(
Arvicola amphibius
),
podlasico
(
Mustela nivalis
), pa tudi
je?a
(
Erinaceus europaeus
). Tui ?ivi tudi
?rnica
(
Coluber viridiflavus
),
belou?ka
(
Natrix natrix
) in
kobranka
(
Natrix tessellata
). Obstajajo tudi ?tevilne vrste ?u?elk in pajkov. V obdobju virus Covid, ko je bilo v mestu manj obiskovalcev, so do velikega kanala priplavali celo delfini.
Obstajajo ?tevilne rastlinske vrste
slanu?
, kot na primer
oson?nik
(
Salicornia
),
ozkolistna mre?ica
(
Limonium angustifolium
) in trave kot
Puccinellia
(slanovka). Vegetacija pod vodno gladino sestavljata dve skupnosti rastlin, ki so za race velikega pomena in sicer razne morske trave. Poleg tega je tu ?e
trsti?evje
(
Phragmites australis
),
?irokolistni rogoz
(
Typha latifolia
). Ve?ina teh vrst ?ivi v ribolovnem obmo?ju, ki niso odprte lagune, ker so mo?virja (
paludi
) v veliki meri uni?ena.
Od prvotnih gozdov ostaja le park Villa Matter v Mestrah in 230 ha gozda Carpenedo. Tam rasteta v glavnem
navadni gaber
(
Carpinus betulus
) in hrast
dob
(
Quercus robur
). Mestre so sicer obdane z gozdovi, med njimi Bosco dell'Osellino, je Bosco di Campalto in Boschi Ottolenghi. Leta 1984 se je prebivalstvo uprlo gradnji bolni?nice neposredno nasproti gozda Carpenedo in uveljavljajo postopno ?iritev gozdov. Poleg tega so ogromno smeti??e med Mestrami in laguno, ki pokriva obmo?je 7 kvadratnih kilometrov, pretvorili v park, Parco San Giuliano. Potem je tu ?e Parco Albanese med Mestrami in Carpenedom, ki obsega 33 ha.
[11]
Obseg, lega in upravna delitev
uredi
Benetke so glavno
mesto
italijanske de?ele
Bene?ije
. Ob?ina obsega zgodovinski center z okoli 7?km² povr?ine in najve?ji del bene?ke lagune, z ve? kot 60 otoki. Poleg tega sta tu ?e podolgovata otoka Lido in Pellestrina, ki razmejujeta laguno od Jadranskega morja in v bli?ini na kopnem, okro?ja Favaro Veneto, Mestre, Chirignago, Zelarino in Marghera.
Mesto je bilo leta 2005 razdeljeno na ?est okro?ij ali
municipalita
.
[12]
Municipalita Venezia-Murano-Burano obsega zgodovinski center ali staro mesto. To je nadalje razdeljeno na ?est ?etrti, poimenovane
Sestieri.
Tri so levo in tri desno od Grand Canala. V smeri toka desno so San Polo, Santa Croce in ve?ji Dorsoduro, kamor sodijo tudi otoki na ju?nem robu starega mesta z vodilno Giudecco. Na levi strani so San Marco z otokom San Giorgio Maggiore, Cannaregio in Castello. Gledano iz Do?eve pala?e se tisti, ki se nahajajo na tej strani kanala imenujejo
citra
(ta stran), na drugi strani pa
ultra
. Poleg ?estih
sestieri
so v staro mesto ?e srednji in severni del lagune s ?tevilnimi otoki, katerih glavni otok je Murano, severovzhodni trije otoki Burano, Torcello in Mazzorbo in zelenjavna otoka Erasmo in Vignole.
Municipalita Lido-Pellestrina
pa zavzema vzhodni del lagune os Chioggia so Jesolo polotoka, ki zapira laguno od Jadrana. Dve dolgi, ozki sipini podalj?ujeta Benetke za ve? kot 20?km na jug. Severni Lido di Venezia se je razvil v 19. stoletju v elegantno obmorsko letovi??e z luksuznimi hoteli in igralnicami. Pellestrina ?ivi predvsem od ribolova in ?koljk. Chioggia, ki se nahaja se na ju?nem robu lagune, ne spada v Benetke.
Poleg teh oto?kih
municipalita
so ?tiri bolj na celini. Okraj Mestre-Carpenedo je bil vklju?en leta 1926 in je dom za ve? kot polovico prebivalcev mesta. Poskusi Mestre da bi se osamosvojile je ?e ve?krat propadlo, nazadnje v letu 2003. Industrijsko okro?je Marghera je tudi na celini, zanjo je zna?ilna petrokemi?na industrija. Okraj Favaro Veneto se nahaja severovzhodno od Mestre, tukaj je letali??e Marco Polo.
Leta 1300 naj bi samo v bene?ki laguni pre?teli pribli?no 85.000 do 100.000 prebivalcev, kar je ?tevilka, ki se hitro nara??ala in pred prvo kugo leta 1348 dosegla 140.000. Leta 1600 naj bi bilo okoli 150.000 160.000 prebivalcev.
[13]
Stanje ?tevila prebivalcev v nekaj zadnjih desetletjih je v spodnji tabeli, iz katere je razvidno stalno pove?evanje prebivalstva v sto letih do okoli 1970 (ko je bilo v Benetkah kar 363.000 prebivalcev), odtlej pa se spet polagoma zmanj?uje in je ?e na ravni iz 30. let 20. stoletja.
Leto
|
?t. preb.
|
align="right" | ni podatka
|
align="right" | 164.965
|
align="right" | 165.802
|
align="right" | 189.389
|
align="right" | 208.463
|
|
Leto
|
?t. preb.
|
align="right" | 223.373
|
align="right" | 250.327
|
align="right" | 264.027
|
align="right" | 316.891
|
align="right" | 347.347
|
|
Leto
|
?t. preb.
|
align="right" | 363.062
|
align="right" | 346.146
|
align="right" | 309.422
|
align="right" | 271.073
|
align="right" | 268.736
|
|
Pobratena in partnerska mesta
uredi
|
-
Carigrad
, Tur?ija, od 1993
-
Sarajevo
, Bosna in Hercegovina, od 1994
-
Erevan
, Armenija, od 2011
[14]
-
Banjarmasin
, Indonezija.
-
Aveiro
, Portugalska, od 1998
-
Nurnberg
, Nem?ija, od 1999
-
Tigre,
Buenos Aires
, Argentina
|
-
Qingdao
, Kitajska, od 2001
-
Sankt Petersburg
, Rusija, 2006?2013
[15]
[
neuspe?no preverjanje
]
-
Solun
, Gr?ija, od 2003
-
Fort Lauderdale
, ZDA, od 2007
-
Wolverhampton
, Velika Britanija
-
Most
, ?e?ka
-
Dubrovnik
, Hrva?ka, od 2012
|
Leta 2013 so mestne oblasti prekinile povezavo s Sankt Peterburgom zaradi nasprotovanja Rusiji, ki je sprejela zakone proti homoseksualcem.
Struktura starega mesta
uredi
Zgodovinsko mesto Benetke je sestavljeno iz 118 otokov, med katerimi te?ejo razli?no ?iroki kanali ali pa jih povezujejo mostovi in nasipi. Za mnoge od teh otokov ima sredi??no vlogo trg kot komunikacijsko, prometno in trgovsko sredi??e, kjer stoji tudi lokalna cerkev. So se pa od zgodnjega 19. stoletja nekatere poti spremenile, kot na primer gradnja ?iroke
Strada Nova
ali
Via Eugenia
(zdaj
Via Garibaldi
).
[16]
Poleg osnovne strukture se zaradi razli?nih zgodovinskih funkcij nekatere mestne ?etrti mo?no razlikujejo. Izstopa ve?krat preurejeni
Markov trg
, nekdanji najmo?nej?i oz. reprezentan?ni center mesta. Je najve?ji trg, z dimenzijami 175 m dol?ine in do 82 m ?irine, ob katerem prevladujejo dr?avne zgradbe, zlasti
Do?eva pala?a
in stare ter nove Procuratie di San Marco. Poleg teh so v pala?ah knji?nica in
muzeji
,
bazilika svetega Marka
in samostojni
Campanile
. V arkadah so med trgovinami tudi ?tiri velike
kavarne
. Na drugi strani Velikega kanala (Canal Grande) je najve?ji trg
Campo San Polo
.
Ve?ji od obmo?ja Trga svetega Marka, je v vzhodnem delu mesta
Arsenal
, ki je za Benetke zelo pomembno
ladjedelni?ko
in voja?ko obmo?je. Njegovo okolje ima ohranjene tipi?ne zna?ilnosti industrijskega okro?ja, saj je bilo za?asno zaposlenih tudi 10.000 delavcev. V srednjem veku so delavce, ki so delali v Arsenalu imenovali
arsenalotti
. Sedaj je velik del obmo?ja namenjen za razstave.
Od sredine 19. stoletja je za zahodni del mesta najbolj zna?ilna povezava s kopnim. Tam se kon?a velik most Ponte della Liberta, kot povezava s celino, ki je bil zgrajen leta 1931 kot cestni most, zraven leta 1841-1846 zgrajenega ?elezni?kega mostu.
[17]
Na koncu je ?elezni?ka postaja Svete Lucije, na drugem bregu kanala pa parkiri??e in avtobusna ter tramvajska postaja na
Piazzale Roma
. Naslednja proga se kon?a na Stazione Marittima, ki ?eleznico povezuje z majhnim pristani??em. Poleg mostu je veliko parkiri??e Tronchetto, 18 arov velik umetni otok s parkiri??em na prostem in v gara?ah.
Na ju?ni strani mesta od pristani??a Zattere se ta podalj?a na zahod do Canala Grande, dalje proti vzhodu od Do?eve pala?e do Giardinov je Riva degli Schiavoni. Ju?na stran se uporablja kot promenada. Enako velja tudi za nasprotno severno stran Giudecca, ki je skoraj edina brez industrijskih zgradb, razen nekdanjega mlina Stucky. Ta stavba je bila zgrajena leta 1895 po na?rtih arhitekta
Ernsta Wullekopfa
iz Hannovra.
[18]
Sedaj je v veliki stavbi hotel.
V mnogih okrajih so ohranjene bolj me?ane socialne zgradbe, so se pa nekatere od njih se zdi, razvile v revne soseske, kot je Sacca Fisola. Obmo?je okoli Arsenala do Via Garibaldi je bolj tipi?na delavska soseska. ?eprav je
Serenissima
gostila mnogo prebivalcev razli?nih narodov, se le redke ulice imenujejo tako (Calle dei Greci, itd). Samo geto, okro?je, v katerem so od 1516 do za?etka 19. stoletja ?iveli Judje, ima svojo strukturo in gradnjo hi?. Stanovanjske razmere so bile zelo utesnjene - leta 1552 je v obmo?ju velikem pribli?no tri orale ?ivelo 900 prebivalcev, leta 1611 jih je bilo ?e 5500. Od leta 1633 so morali poleg starega (
Ghetto vecchio
) zgraditi ?e nov geto, (
Ghetto novissimo
)
Ulice z enakimi funkcijami so dejansko urejali tu in tam je ?e v poznem srednjem veku, kot na primer na podro?ju trga Rialto in Carampane, nekdanja ?etrt prostitutk v Arsenalu in Do?evi pala?i. Prevlada vodnega prometa je o?itna v Grand Canalu, ki je samo po delih dostopen pe?cem. To je mogo?e predvsem na mostu Rialto, nekdanjem trgovskem centru mesta. Od poznega srednjega veka so ob kanalu gradili reprezentan?ne pala?e (
palazzi
) ali hi?e (
case
) plemi?ev. Njihove pala?e so imenovali na splo?no Ca 'Contarini, v?asih kot Palazzo Barbarigo della Terrazza ali Palazzo Grimani di San Luca, ki je nastala v 16. stoletju, v ob?ini Saint Luka, po lastniku.
Okoli tega osrednjega obmo?ja mesta so ?tevilni otoki, kjer so bili namenjeni razli?nim dejavnostim ?e v srednjem veku: pokopali??e je na otoku San Michele in steklarstvo na otoku Murano ali za pridelava zelenjave na Sant 'Erasmo, drugi so slu?ili voja?ki varnosti lagune.
Vasi v laguni so bile zgrajene na milijonih lesenih drogov, zabitih v zemljo. Na to fazo, tako imenovanega
Zattaron
- vrsta pontona iz dveh plasti macesnovih desk pritrjenih z opeko. Na
Zattaron
so postavili temelje zidov in kon?no nadzemni zid. Stavbe so bile zgrajene iz lahkih votlih ope?nih zidakov -
mattoni
.
[19]
?tevilne stavbe so kljub prizadevanjem v slabem stanju. Eden od razlogov za to je nara??ajo?a voda, zaradi ?esar je ve?ina ni?jih nadstropij neprimerna za bivanje. Drugi?, od konca Bene?ke republike je bila skrb in ukrepi na stavbah in kanalih zanemarjena. Negativno vpliva tudi izkopavanje globokih poti za ?ezmorska plovila, ki prihajajo v pristani??e Marghera, kar izpira temelje. Kon?no, stanovanja so precej dra?ja kot na celini, zato so stavbe v starem mestnem jedru pogosto nenaseljene.
Ceste, ulice in trgi
uredi
Bene?ani razlikovali pe?poti ob stavbah zelo previdno. Glavne ulice
Rughe
(iz franco??ine
Rue
) in
Salizade
, prve iz druge polovice 13. stoletja, prekrite z mavcem, so ?tevil?no omejeni.
Calle
se imenujejo ozke ulice, ulice vzdol? kanalov se imenujejo
Fondamenta
in slu?ijo kot temelj za stavbe.
Lista
je del ceste v bli?ini velikih pala? in veleposlani?tev, ki u?ivajo posebno imuniteto.
Mercerie
so ulice s trgovinami (merce = blago),
Rive
(obala), potekajo po stranskih kanalih.
Rio Tera
je poplavljen kanal,
Ramo
je kratka esta, ki se odcepi od
Calle
ali
Campiello
, majhen trg.
Campo
je kraj, kjer stoji cerkev, je velik odprt prostor, prej zelenjavni vrt ali pa?nik za konje.
Campiello
je obdan s hi?ami obrnjenimi na trg,
Corti
so dvori??a hi?.
Paludo
opozarja, da je bilo to obmo?je prej zamo?virjeno,
Pissine
pa so ribniki, kjer lahko plavate in ribarite.
Sotoportego
so prehodi skozi hi?e (
portego
se imenuje dvorana v prvem nadstropju, tako da gre pot skozi to dvorano) in povezuje
Calli
,
Campielli
in
Corti
.
Trgi (
Campi
) in majhni trgi (
Campielli
) se razlikujejo od
Piazza
. Tako kot pravi Piazza di San Marco, Piazzetta ozna?uje trg pred Do?evo pala?o, ki povezuje Piazza San Marco z
Molo
, pristani??e.
Piazzetta dei Leoncini
je del trga svetega Marka, severno od bazilike, poimenovane po dveh levjih kipih. Trg z avtobusno postajo se imenuje
Piazzale Roma
. Obstaja samo ena
Strada
, to je Strada Nova, in tri
Vie
(Via 25 Aprile, Via Vittorio Emanuele in Via Garibaldi).
Benetke imajo okoli 175 kanalov v skupni dol?ini 38 kilometrov.
[20]
Glavna arterija je
Canal Grande
, v katerega prihajajo vodne poti iz zgodovinskega sredi??a. Razlika plimovanja je bila v?asih 60?cm. Preko sistema urejanja voda so zagotovili konstantno cirkulacijo za ?i??enje mesta in vode. Kanali so bili prvotno globoki pribli?no 1,85 m. Do leta 1990 niso bili o?i??eni. ?e od 18. stoletja se bili ?tevilni kanali napolnjeni ali zaprti, kar je mogo?e prebrati iz napisov
rio tera
. Primer je ?iroka Via Garibaldi, ki je ustvarjena tako, da je bil zapolnjen kanal. Leta 1776 je bil napolnjena Rio de le Carampane, tam je majhen trg.
V mestu je 398 mostov.
[21]
Do okoli leta 1480 so bili ve?inoma iz lesa, kasneje pa so jih nadomestili s kamnitimi mostovi. Zdaj obstajata le dva izmed njih brez ograj, eden od njih je Hudi?ev most (
Ponte del Diavolo
) na otoku Torcello, drugi odpira zasebno hi?o v Cannaregio. Mnogi so bili zgrajeni zelo nizki, za la?ji dostop s konji in vozovi.
Most Rialto
je bil do sredine 19. stoletja edini most ?ez Canal Grande. Kasneje so dodali tri in sicer Ponte degli Scalzi v bli?ini ?elezni?ke postaje, ki je ?elezen most iz leta 1932 (predhodnik 1856) in Ponte dell'Accademia iz leta 1854 je bil nadome??en 1933. ?etrti most
Ponte della Costituzione
je bil odprt leta 2008. Ta most povezuje Piazzale Roma z obalo (Fondamenta S. Lucia) vzhodno od ?elezni?ke postaje Santa Lucia.
Eden od najbolj znanih mostov,
Most vzdihljajev
(Ponte dei Sospiri) povezuje nekdanji dr?avni zapor v pritli?ju, tako imenovane
Pozzi
, z Do?evo pala?o. Most Ponte della Paglia, med Rio di Palazzo in Do?evo pala?o, je tako imenovan, ker je slu?il kot privez za plovila nalo?ena s slamo. Drugi mostovi so poimenovani po ekstravagantnih bli?njih pala?ah ali cerkvah, pogosto po svetniku. Ime
Ponte storto
je uporabljeno ve? desetkrat in ka?e most, ki pre?ka Rio pod kotom.
Vsakoletna posebnost, ki se dogaja 21. novembra je procesija preko mostov ?ez Canal Grande, ki povezuje cerkvi Santa Maria del Giglio in
Santa Maria della Salute
. Procesija poteka v zahvalo za osvoboditev od kuge leta 1630/1631. Podobno se odvija v soboto pred tretjo nedeljo v juniju ?ez mostove ?ez Giudecca Canal v cerkev Il Redentore. Ta festival prina?a zahvalo za odre?enje od kuge leta 1575/1576.
Dale? najdalj?i most je ?elezni?ki most, ki je bila zgrajen 1841-1846 in povezuje Benetke s kopnim. Ta Ponte della Liberta (most svobode), je svoje ime dobil po osvoboditvi izpod fa?izma, je dolg 3623 metrov in se naslanja na 222 kamnitih obokov.
Benetke so zgrajene na
arhipelagu
117 otokov, ki oblikujejo 177 kanalov v plitvi
laguni
, in so povezani s 409
mostovi
.
[22]
V starem centru imajo kanali vlogo cest in je skoraj edina oblika prevoza po vodi ali pe?. V 19. stoletju je na celini nastala ?elezni?ka postaja Venezia Santa Lucia, v 20. stoletju pa zgrajena cesta Ponte della Liberta s parkiri??em (na otoku Tronchetto in v Piazzale Roma). Benetke so najve?je urbano obmo?je v Evropi brez avtomobila in edinstven primer mesta v Evropi, ki je ostalo tudi v 21. stoletju v precej?nji meri delujo?e povsem brez avtomobilskega prometa.
Klasi?ni bene?ki ?oln je
gondola
, ?eprav se zdaj uporablja predvsem za turiste, poroke, pogrebe ali druge obrede, ali kot trajekt (italijansko
traghetti
) za pre?kanje Canala Grande v odsotnost bli?njega mostu. Velike gondole imajo ?ametne sede?e in perzijske preproge. Manj?e so znane kot
sandolo
. Na sprednji strani vsake gondole je velik kos kovine imenovan
fero
(?elezo). Njegova oblika se je razvila skozi stoletja, kot je dokumentirano na ?tevilnih znanih slikah. Oblika v podobi do?evega klobuka je postala postopoma standardizirana in je bila kon?no dolo?ena v lokalni zakonodaji. Sestavljen je iz ?estih palic, kar predstavlja Sestieri mesta, znak nazaj predstavlja otok Giudecca.
Benetke so mesto majhnih otokov, nastalih v srednjem veku, ki so jih z izkopavanjem tal dvignili nad mo?virnato podlago in plimovanje. Nastali kanali so spodbudil razvoj navti?ne kulture, kar se je izkazalo pomembno za gospodarstvo mesta. Danes ti kanali ?e vedno zagotavljajo transportne poti za prevoz blaga in ljudi v mestu.
Labirint kanalov speljan skozi mesto je zahteval izgradnjo ve? kot 400 mostov, ki omogo?ajo prehodnost. V letu 2011 je bil v mestu odprt Ponte della Costituzione, ?etrti most ?ez Canal Grande, ki povezuje avtobusni terminal na obmo?ju Piazzale Roma z ?elezni?ko postajo (
Stazione Ferroviaria
), preostali so Ponte di Rialto, Ponte dell'Accademia in Ponte degli Scalzi
Azienda del Consorzio Trasporti Veneziano (ACTV) je javno podjetje, odgovorno za javni prevoz v Benetkah.
Glavno javno prevozno sredstvo so motorni vodni avtobusi (
vaporetti
), ki vozijo na redni progi vzdol? Canala Grande in med mestnimi otoki. Edine gondole ?e vedno v splo?ni rabi so
traghetti
, trajekti za pe?ce, ki pre?kajo Canal Grande na dolo?enih mestih, kjer ni mostov.
People Mover di Venezia
(upravlja ga ASM) je javni tranzitni sistem, ki povezuje otok Tronchetto s Piazzale Roma in je bil vzpostavljen leta 2010. Pomembni so tudi vodni taksiji.
Lido in otoki Pellestrina
uredi
Lido in Pellestrina sta dva otoka, ki tvorita pregrado med ju?no bene?ko laguno in Jadranskim morjem. Na teh otokih je cestni promet dovoljen. Obstajata avtobusni promet na otokih in ladijski promet, ki povezuje otoka z drugimi otoki (Venice, Murano, Burano) in s polotokom Cavallino-Treporti.
Celinske Benetke so sestavljene iz 5 okrajev: Mestre-Carpenedo, Marghera, Chirignago-Zelarino in Favaro Veneto. Mestre je sredi??e in najbolj naseljeno urbano obmo?je celinskih Benetk. Obstaja ve? avtobusnih linij in dve tramvajski progi. Ve?ina povezuje celino s Piazzale Roma, glavno avtobusno postajo v Benetkah preko Ponte della Liberta, mostom, ki povezuje celino s skupino otokov, ki sestavljajo zgodovinsko sredi??e Benetk.
-
Vaporetto v Benetkah
-
People Mover di Venezia
-
Avtobus v Mestrah
-
Tramvaj v Mestrah
Benetke so povezane z regionalnimi in nacionalnimi vlaki, vklju?no z vlakom v
Rim
(3,5 ure) in
Milano
(2,5 ur).
Treviso
je oddaljen 35 minut vo?nje.
Firence
in
Padova
sta dve od postaj med Rimom in Benetkami. Obstajata dve glavni postaji:
- Postaja St. Lucia je le nekaj korakov stran od postaje za vaporette v zgodovinskem mestu poleg Piazzale Roma. Postaja je tudi terminal
Venice Simplon Orient Express
iz Pariza in Londona.
- Postaja Mestre je na celini, na meji med okrajema Mestre in Marghera.
Obe postaji upravlja podjetje
Grandi Stazioni
. Drugi manj?e postaje v ob?ini so: Venezia Porto Marghera, Venezia Carpenedo, Venezia Mestre Ospedale, Venezia Mestre Porta Ovest.
Letali??e mesta Benetke je na kopnem, v kraju
Tessera
. Imenuje se
Aeroporto Marco Polo
in je tretje v Italiji po ?tevilu potnikov. Razen tega je na
Lidu
tudi manj?e privatno letali??e
Giovanni Nicelli
.
Umetnost in kultura
uredi
V celotnem srednjem veku je na Benetke mo?no vplivala bizantinska kultura in v poznem srednjem veku, podobno kot Firence, so impulzi iz vzhoda pomembno vplivali na renesanso. Begunci iz Konstantinopla so s seboj prinesli anti?no umetnost in klasi?ne spise. Svojevrsten umetni?ki razvoj v Benetkah sega v zgodnjo zgodovino, zato je gotski bene?ki slog zelo druga?en od drugih konceptov gotike.
Umetnost je Benetke v ?asu renesanse in baroka povzdignila zelo visoko. Benetke so bile "antiteza" Firenc in so gostile ?tevilne umetnike kot:
Carpaccio
,
Giorgione
,
Giovanni Bellini
,
Tizian
,
Veronese
in pozneje
Tintoretto
,
Giovanni Battista Tiepolo
,
Guardi
in
Canaletto
.
Nekatere najbolj poznane znamenitosti Benetk so:
-
Gondole
-
Zna?ilni bene?ki kanal
-
Bene?ki karneval - dve maski
-
Ura z zodiakom na Markovem trgu
-
-
S. Zanipolo. Neko? ometane ope?ne stene so bile o?i??ene ob obnovi v 20. st.
Benetke so bogate po cerkvah (124) od
romanike
(kripta v cerkvi sv. Zaharije) do
baroka
, zvonik (
Campanile
). Bene?ka cerkvena arhitektura se obna?a konzervativno in samosvoje glede na rimske in evropske trende.
Simbol Benetk kot mesta in nekdanja republika je
Bazilika svetega Marka
, prvotno zgrajena v
bizantinskem slogu
sveti??e za relikvije
svetega Marka Evangelista
, isto?asno dr?avna in cerkev
do?ev
. Med letoma 976-1094 zgrajena po uni?enju prej?nje z navzkri?nimi kupolami po vzoru iz
Konstantinopla
. ?e prej je bila v 7. stoletju zgrajena bazilika Santa Maria Assunta na Torcellu. Kot najstarej?a cerkev v Benetkah velja San Giacomo di Rialto, ?eprav so bile tudi tu, kot v ve?ini cerkva, narejene ve?je strukturne spremembe. Tudi v San Giovanni Decollato (San Zan Degola) so ?e vedno v velikem obsegu zastopani prvotni elementi, v San Giacomo dall'Orio je ve?ina elementov iz 14. stoletja.
San Polo je nastala v 9. stoletju in bila obnovljena v 14. in 15. stoletju v
gotskem slogu
. Gotski portal na ju?ni strani je delno pripisan Bartolomeo Bonu (pred 1410-1464 / 67), ki je gradil tudi v
Ca' d'Oro
. Leta 1804 je bila cerkev v veliki meri obnovljena.
S prihodom bera?kih redov
dominikancev
in
fran?i?kanov
v Benetke v 13. stoletju, so se pojavili molitveni prostori in kon?no velike strukture, kot sta
Santa Maria Gloriosa dei Frari
(danes dr?avni arhiv) in
Bazilika svetega Janeza in Pavla
(tudi San Zanipolo) s 101 m dol?ine in 35 m vi?ine najve?ja cerkev v Benetkah in grobnica do?ev. ?e ena pomembna je gotska cerkev Madonna dell'Orto (kon?ana po 1377, s fasado iz 15. stoletja). Prehodne oblike renesanse ?e ima cerkev sv. Zaharije benediktinskega samostana v okro?ju Castello iz prvega obdobja gradenj, morda pod vplivom florentinskih kamnosekov - najprej pod arhitektom
Michelozzo
di Bartolomeo 1433-1434 - ki je kasneje sodeloval pri gradnji prve benediktinske knji?nice v povezavi s samostanom San Giorgio Maggiore.
[23]
[24]
Prva renesan?na verska stavba, ki je bila zgrajena v Benetkah v ?asu Bartolomeo Buona okoli 1460, je San Michele in Isola (1468-1479), ki jo je zgradil Mauro Codussi. Fasada cerkve sv. Zaharije, ki jo je tudi kon?al Mauro Codussi 1483-1504 je podobna. Tudi Maura Codussija cerkev Santa Maria Formosa, je verjetno ena izmed najbolj znanih renesan?nih cerkva v Benetkah, ker ima renesan?no in baro?no fasado. Od 1492 dalje je nastala
Santa Maria dei Miracoli
. Primer uporabe kri?nih kupol je cerkev San Giovanni Crisostomo iz leta 1500. Glavna cerkev iz za?etka 16. stoletja, San Salvatore, je podobna San Marcu. Tehnika
inkrustacije
je najbolj popolna v
Santa Maria dei Miracoli
.
Arhitekt kot
Jacopo Sansovino
je zasnoval San Zulian, San Martino in notranjost San Francesco della Vigna,
Lo Scarpagnino
je zasnoval
San Sebastiano
.
Andrea Palladio
je zgradil
San Giorgio Maggiore
, Il Redentore in fasado San Francesco della Vigna, vse izjemne stavbe. Fasada San Pietro di Castello je naslednica oblikovalskega jezika Palladija ki se pojavlja ?e dolgo po njegovi smrti v stavbah, kot so San Trovaso, San Stae in se je nadaljevala do 19. stoletja.
V San Giorgio Maggiore, Sala del Conclave spominja na
konklave
, ki se je za?elo 1. dec 1799 in kon?alo 14. marec 1800 z izvolitvijo za
pape?a Pija VII.
[25]
. Zaradi
Napoleonove
okupacije Rima, je bil konklave zaradi varnostni preseljen v Benetke.
V zahvalo za osvoboditev od kuge 1631-1686 je bila zgrajena cerkev
Santa Maria della Salute
, najbolj pomembna baro?na cerkev v Benetkah, ki jo je zasnoval
Baldassare Longhena
. Nekatere cerkvene fasade iz tega stoletja so ostale nedokon?ane, kot Santi Apostoli, San Marcuola, San Lorenzo in San Pantalon.
Pro?elje Pieta na Riva degli Schiavoni ni bila zaklju?ena do 20. stoletja, fasada cerkve Gesuati (samo v Benetkah je bil to red, ki ni isto kot
Gesuiti
(jezuiti)) je bila kon?ana le z darovanjem premo?nega patricijev. Tak?ni skladi so pritekali celo za cerkve San Moise in Santa Maria Zobenigo, ki imajo ustrezne grobnice ustanoviteljev. Drugi finan?niki so bile sekularne dru?be, kot je
Pinzocchere dei Carmini
, ki je pripadala karmeli?anskemu redu kot tretjemu redu - od njih izhaja Scuola dei Carmini. Med letoma 1286-1348 so zagotovili gradnjo cerkve Santa Maria dei Carmini.
Druge verske skupine, kot pravoslavni Grki so zgradili v mestu cerkve v 16. stoletja. Rezultat je bila leta 1498 zgrajena Scuola di San Nicolo dei Greci in cerkev San Giorgio dei Greci cerkev, zgrajena 1548. Protestantom ni bilo dovoljeno graditi cerkev.
Med letoma 1706-1714 je za?el
Vincenzo Scamozzi
graditi teatinsko cerkev San Nicola da Tolentino s korintskim pronaosom. Leta 1760 je bila zgrajena klasi?na Magdalenina cerkev. V kro?ni zunanjosti najdemo oktogonalno notranjost. Cerkev San Maurizio poudarja Napoleonov klasicizem. San Silvestro so za?ele graditi v zadnjem desetletju 19. stoletja, v klasi?nem jeziku bene?ke Accademie.
Pala?a je splo?en naziv za
Casa Venice
(skraj?ano Ca'). V o?eh javnosti sta bili samo dve pala?i v mestu, ki sta bili ozna?eni kot taki:
Do?eva pala?a
(
Palazzo Ducale
) in rezidenca bene?kega
patriarha
, Palazzo patriarchale.
Od tako imenovanih bizantinskih pala? jih obstaja le malo in so bile v veliki meri spremenjene v 19. stoletju. Dober vtis pala?e iz 13. stoletja daje
Fontego dei Turchi
, ?igar ime v resnici ka?e na tur?ko trgovsko hi?o. Veliko starih elementov je ?e vedno na Ca 'da Mosto, ki je nastala v 13. stoletju. Dekorativni detajli kompleksa Loredan in Farsetti, zdaj Mestna hi?a in sede? lokalne samouprave, izhaja ve?inoma iz 19. stoletja. Kljub temu fasado sestavlja tipi?ni
casa-fondaco
(iz arab??ine
funduq
= skladi??e), ki ga je ?e vedno mogo?e jasno videti: vrsta arkad v pritli?ju, ki so bile primerne za natovarjanje in raztovarjanje blaga in tudi raz?lenjen
piano nobile
. V tlorisu se ka?e osrednja dvorana, ki se razteza na fasado v obliki ?rke T.
V teku gotskih dvoranskih razmerij je bil tloris v obliki ?rke T opu??en v korist oblike ?rke L, kasneje pa samo pravokotne dvorane. Tako imenovani
gotico fiorito
se je uporabljal v 15. stoletju s
krogovi?jem
ob Canalu Grande in na Do?evi pala?i. Najve?ja struktura je
Ca' Foscari
na prvem ovinku Canala Grande. Za
Ca' d'Oro
(zlata hi?a) so zna?ilne barvne podobe v modri in zlati. Slike, ?e posebej
Vittore Carpacca
in
Gentile Bellinija
, ka?ejo intenzivno ve?barvno gotsko arhitekturo.
Pomembne hi?e iz 16. stoletja sta dve pala?i Mauro Codussisa, Ca' Vendramin in Palazzo Corner Spinelli, z dvorano v obliki T. V nasprotju s cerkveno arhitekturo, se s profano arhitekturo
Andrea Palladio
v Benetkah ni ukoreninil.
Novonastali dizajn Ca' Corner dru?ine Cornaro, pala?e
Jacopo Sansovinija
, ki stoji ob Canalu Grande, je gradnja epohalne visoke renesanse, s kvadratnim dvori??em po rimskem vzoru. Drug pomemben arhitekt
cinquecenta
je bil
Sebastiano Serlio
, ki je realiziral nekaj svojih idej v sodelovanju s patricijem Francescom Zeno v eni od svoji novih pala?.
Do 18. stoletja je tradicionalen tip stavbe ostal ve?inoma zvest pala?i. Zadnje ve?je stavbe so Ca' Pesaro,
Ca' Rezzonico
in Palazzo Grassi in se uporabljajo kot muzeji. Poleg baro?ne pala?e Grassi
Baldassara Longhenasa
, obstajajo tudi primeri klasi?nih pala? arhitekta
Antonia Dieda
in
Andrea Tiralija
.
Najpomembnej?e delo arhitekta Sansovinija stoji nasproti Do?eve pala?e, Libreria Vecchia (Stara knji?nica) iz pribli?no 1540. Sansovino je prevzel idejo pri oblikovanju fasade iz Palazzo Vendramin-Calerghi, ki jo je izvedel Mauro Codussi med letoma 1481-1509. Cilj je bil vzpostaviti povezavo med obi?ajnimi bene?kimi arkadami in serijo kolonad florentinske renesanse.
- ↑
[1]
- ↑
Predloga:Cita web
- ↑
≫Superficie di Comuni Province e Regioni italiane al 9 ottobre 2011≪
. Istituto Nazionale di Statistica
. Pridobljeno 16. marca 2019
.
- ↑
[2]
- ↑
Predloga:Cita web
- ↑
Hans-Jurgen Hubner:
Die Lagune von Venedig
- ↑
Laura Carbognin:
Cenni sulla geologia della Laguna di Venezia e sul processo di subsidenza
, 26. September 2003
.
- ↑
lagoon of Venice
, Eintrag ?what is the lagoon“, dann ?from '300 to '900: the evolution of the lagoon“.
- ↑
Nach Angaben von
weather.com
- ↑
Mauro Bon, Danilo Mainardi, Luca Mizzan, Patrizia Torricelli:
The Biodiversity in the Venice Lagoon as the Basis of a Sustainability Project
, in: Ignazio Musu (Hrsg.):
Sustainable Venice. Suggestions for the Future
, Springer, 2001, S. 27?60, hier: S. 34.
- ↑
Istituzione Bosco e Grandi Parchi
Arhivirano
2015-04-05 na
Wayback Machine
.
,
- ↑
Suddivisioni amministrative
Arhivirano
2016-06-16 na
Wayback Machine
., Comune di Venezia.
- ↑
Zur Bevolkerungsentwicklung vgl. Karl Julius Beloch: Bevolkerungsgeschichte Italiens, Bd. 3: Die Bevolkerung der Republik Venedig, des Herzogtums Mailand, Piemonts, Genuas, Corsicas und Sardiniens. Die Gesamtbevolkerung Italiens, Berlin 1961, Abschnitt VII Die Republik Venedig.
- ↑
≫Yerevan ? Twin Towns & Sister Cities≪
.
Yerevan Municipality Official Website
. ⓒ 2005?2013 www.yerevan.am
. Pridobljeno 4. novembra 2013
.
- ↑
Morgan, Glennisha (30. januar 2013).
≫Venice To Cut Ties With St. Petersburg Over Anti-Gay Law≪
.
The Huffington Post
. Pridobljeno 17. oktobra 2013
.
Venice_Russia
{{
navedi novice
}}
: Vzdr?evanje CS1: url-status (
povezava
)
- ↑
Zur Baugeschichte:
Strada Nova / Via Vittorio Emanuele II
.
- ↑
Arne Karsten:
Kleine Geschichte Venedigs
, C. H. Beck, Munchen 2008, S. 235.
- ↑
Jurgen Julier:
Il Mulino Stucky a Venezia
, Venedig 1978, S. 18f.
- ↑
Zum Hausbau grundlegend: Richard J. Goy:
Venetian Vernacular Architecture. Traditional Housing in the Venetian Lagoon
, Cambridge University Press 1989, passim.
- ↑
Karte mit den Namen aller Kanale
.
- ↑
Dies und das Folgende nach: Tiziano Rizzo:
I ponti di Venezia
, Rom 1983.
- ↑
≫Venice Study Abroad≪
. Pridobljeno 6. oktobra 2010
.
- ↑
San Zaccaria
Jan-Christoph Roßler,
Architektur in Venedig
- ↑
Andrea Rosemann: Die Kirche San Zaccaria in Venedig, Berlin 2001 S.120/1
(PDF-Datei; 4,0?MB)
- ↑
San Giorgio Maggiore
Jan-Christoph Roßler,
Architektur in Venedig