- 13. april
- Pape?
Gregor IX.
izda bulo
Parens scientiarum
, s katero podeli
Univerzi v Parizu
popolno avtonomnost v odnosu do lokalnih civilnih in cerkvenih oblasti. S to bulo se kon?a dvoletna stavka pari?kih ?tudentov.
- 7. maj
- Umrlo burgundsko in meranijsko grofico
Beatriko II.
nasledi sin
Oton III.
iz hi?e
Ande?kih
.
- 26. maj
- ?vica: nem?ki kralj
Henrik
, sin Friderika Hohenstaufna (II.), podeli kantonu
Uri
cesarske svobo??ine, s katerimi je kanton podrejen neposredno cesarju, brez ostalih fevdalnih razmerij.
Grad Melfi. Melfijski zakoni Friderika I. (II.) ostanejo v veljavi za Sicilijo ve? stoletij.
- 1. september
- Sicilski kralj
Friderik Hohenstaufen
potrdi sprejem zakonodajnih
Melfijskih zakonov
(
Liber Augustalis
).
- 15. september
- Umorjenega bavarskega vojvodo in renskega palatinskega grofa
Ludvika I.
nasledi sin
Oton II.
, oba iz hi?e
Wittelsba?kih
. Motiv za umor ni znan, ker so spremljevalci morlica do smrti lin?ali na mestu umora.
- 3. november
- Sedemdesetletnega poljskega vojvodo
Vladislava III. Tenkonogega
najverjetneje med poskusom posilstva v samoobrambi ubije mladoletno dekle. Njegovi dvorniki posku?ajo ta uboj prikriti z naravnim vzrokom smrti.
- 17. november
- Po smrti mlade mad?arske princese in turin?ke mejne grofice
Elizabete Ogrske
, ki se je bila popolnoma predala karitativni dejavnosti, se v kraju njenega delovanja (na grobu, cerkvi in v bolni?nici) za?no dogajati ?ude?i.
- 28. november
- Med lovom je po nesre?i smrtno ranjen danski kronski princ
Valdemar mlaj?i
. Nov dedi? danske krone s tem postane njegov mlaj?i polbrat
Erik IV.
- Pape?
Gregor IX.
ustanovi pape?ko
inkvizicijo
.
Centralizacija inkvizicije je odgovor na neuspeh lokalnih ?kofovskih inkvizicij. Zaupana je
dominikancem
in
fran?i?kanom
. Zasli?evanje z
mu?enjem
je v tej prvi obliki pape?ke inkvizicije ?e prepovedano.
- Mad?arski nad?kof
Robert iz Esztergoma
izob?i kralja
Andreja II.
, ker je v upravi zaposloval tudi jude in muslimane. Pape? Gregor IX. nad?kofovo odlo?itev razveljavi, saj je samo pape? pristojen za izob?itev kraljev.
- Rekonkvista
: kralj Kastilije in Leona
Ferdinand III.
osvoji muslimanski mesti Cazorla in Quesada.
- Istega leta zave?e
Jude
, da morajo v javnosti nositi vidno znamenje (kolesce na naprsju). Judje iz Kastilije se temu upro in emigrirajo v muslimanski del ?panije. Ker je pape? Gregor IX. mnenja, da ta ukrep krepi muslimane, ga razveljavi.
- Sklenjen je
Capdeperski sporazum
med aragonskim (in po novem major?kim) kraljem
Jakobom I.
in
kadijem
Balearskega otoka
Minorka
. Jakob I. pusti muslimanom na Minorki popolno avtonomijo v zameno za priznanje njegove nadoblasti. Konec →
1287
- Kri?niki
ustanove mesto
Thorn
v
Chelminskem
(Kulmerland).
- Vali?anski kralj Gwynedda
Llywelyn Veliki
napade kambronormansko
Vali?ansko marko
in se s tem ma??uje za naklepen umor nekaterih svojih baronov.
Mongolska osvajanja
uredi
- Mongolski vojska v velikosti treh
tumen
(30.000 bojevnikov) osvaja preostalo Perzijo. Invazijo, ki poteka brez resnega odpora, vodi general
?ormagan
. Manj?i odcepljeni oddelek iste vojske je enako uspe?en v Afganistanu. S tem je celotna Perzija vklju?ena v Mongolski imperij.
- Na Kitajskem vrhovni kan
Ogedej
vodi mongolsko invazijo proti cesarstvu
Jin
. Po nekaj porazih se d?ur?enska vojska skupaj z begunci pomakne na jug proti prestolnici
Kaifeng
.
1232
↔
- Ogedej
uka?e invazijo na
Korejo
. Korejci se srdito upirajo brutalnim mongolskim napadom, vendar se z mongolsko zasedbo prestolnice
Kaesong
predajo. Mongoli, ki so tudi utrpeli velike izgube, zahtevajo izjemno visoke tributarne dajatve, nakar se glavnina mongolske vojske umakne s Korejskega polotoka.
1232
↔
- 9. april
-
Hangzhou
,
Ju?ni Song
: pe??eni vihar in po?ar, ki mu sledi, uni?ita velik del mesta.
- Po enoletnem begu in skrivanju je iz zasede ubit zadnji horezmijski ?ah
D?alal ad-Din
.
- Ogu?ka zveza plemen
Kayi
, ki ga vodi kan
Ertu?rul
, osvoji bizantinsko (nikejsko) mesto
Thebasion
z zalednjem v Marmarske regije in vstopi v tributarno zvezo s seld?u?kim
Sultanatom Rum
.
- Delhijski sultan
Iltutmi?
po enoletnem obleganju osvoji mesto
Gwalior
,
Madja Prade?
.
- Umrlega velikega mojstra vitezov hospitalcev
Garina de Montaiguja
nasledi
Bertrand de Thercy
, 15. veliki mojster vitezov hospitalcev po
seznamu
.
- Vojna Lombardov
: rimsko-nem?ki cesar in samokronani jeruzalemski kralj
Friderik II.
namesti za regenta v kri?arskem Zamorju mar?ala
Rikarda Filangierija
. Tej namestitvi se upre staro kri?arsko plemstvo, ki se zdru?i okoli dotakratnega regenta
Ivana Ibelinskega
, barona Bejruta. Ibelini nadzorujejo Bejrut, Cezarejo, arsuf in prestolnico Akkon.
1232
↔
Sveta Elizabeta Ogrska skrbi za uboge in bolne.
- 17. marec
- cesar
?id?o
, 87. japonski cesar (†
1242
)
- Beatrika Provansalska
, grofica Provanse, sicilska kraljica (†
1267
)
- Filip Kastiljski
, princ, nad?kof Sevilije (†
1274
)
- Guo ?oud?ing
, kitajski astronom, hidrolog, matematik (†
1316
)
- Henrik III.
, brabantski vojvoda (†
1261
)
- Ivan Burgundski
, grof Charolaisa, baron Bourbona, za?etnik hi?e Bourbonskih (†
1268
)
- Marino Zorzi
, 50. bene?ki do? (†
1312
)
- 7. maj
-
Beatrika II.
, burgundska grofica (*
1191
)
- 13. junij
-
Fernando de Bulhoes
-
sveti Anton Padovanski
, portugalski
fran?i?kan
, teolog, svetnik (*
1195
)
- 28. avgust
-
Eleanora Portugalska
, princesa, danska kraljica (*
1211
)
- 15. september
-
Ludvik I.
, bavarski vojvoda (*
1173
)
- 3. november
:
- 6. november
- cesar
Cutimikado
, 83. japonski cesar (*
1196
)
- 17. november
-
Elizabeta Ogrska
, mad?arska princesa, turin?ka mejna grofica, svetnica (*
1207
)
- 25. december
-
Folquet de Marselha
, okcitanski trubadur, ?kof Toulousa, kri?ar (*
1150
)
- 28. november
-
Valdemar mlaj?i
, danski kronski princ (*
1209
)
- Abdul Al-Latif Al-Baghdadi
, arabski zdravnik in popotnik iz Bagdada (*
1162
)
- Bertrand de Thercy
, 15. veliki mojster vitezov hospitalcev
- D?alal ad-Din
, zadnji horezmijski ?ah (*
1199
)
- Majnhard II.
, gori?ki in tirolski grof (*
1160
)