Borza od leta 1924 do 1942
?e leta 1922 so se gospodarstveniki zbrali okoli industrijca Dragotina Hribarja (ustanovitelja in prvega predsednika stare borze), ki so si prizadevali, da bi poleg zagreb?ke ustanovili ?e eno borzo. Za sede? borze je izbral Ljubljano. Istega leta je pristojni minister odobril vzpostavitev trga za trgovanje z blagom in vrednostnimi papirji v Ljubljani; vendar ni dovolil trgovanja z devizami. ?ele 6. avgusta 1923 so se prizadevanja za ozave??anje o potrebi po borzi izpla?ala. Dragotin Hribar je tistega dne sklical prvo skup??ino Ljubljanske borze; potekala je v dana?nji filharmoniji na Kongresnem trgu v Ljubljani. Borza je uradno za?ela delovati ?ele po dolgotrajnih pripravah, 16. avgusta 1924, prvi trgovalni posli pa so bili opravljeni dva dni kasneje. Sprva je bilo trgovanje samo z vrednostnimi papirji in blagom (ve?inoma z lesom in ?itom), tri leta pozneje pa je bilo dovoljeno tudi trgovanje z devizami. Slednje je predstavljalo pribli?no 93 do 99 odstotkov celotnega prometa borze v tistem ?asu, zato so bila sr?na prizadevanja za pridobitev licence tedanjega finan?nega ministra iz Beograda samoumevna. Trgovanje je potekalo tako, kot si ga ve?ina ljudi danes predstavlja - na »flooru« borze, kjer so posredniki kri?ali ponudbe za nakup ali prodajo in jih izvr?evali. Danes je metodo odprtih izklicnih cen (t.i. open outcry) posrednikov nadomestilo trgovanje z elektronskimi ra?unalniki na ve?ini borz.
Ob odprtju borze se je trgovalo s 27 vrednostnimi papirji, ve?inoma so bili dr?avni vrednostni papirji, preostali pa so bili vrednostni papirji slovenskih finan?nih institucij in industrijskih podjetij. Mnogi od njih so bili predhodniki danes dobro znanih slovenskih podjetij: Pivovarna Union (ljubljanska pivovarna), Union - Hotelska in stavbinska d. d., Ljubljana (hotelska in nepremi?ninska dru?ba), Tekstilna Ko?evje (tekstilna industrija), ?e?ir ?kofja Loka (proizvajalci klobukov), Tovarna du?ika Ru?e (proizvodnja du?ika), Zdru?ene papirnice (ljubljanska papirnica), Kranjska industrijska dru?ba Jesenice, Trboveljska premogokopna dru?ba Ljubljana (rudarska dru?ba).
Leta 1930 se je Borza preselila na novo lokacijo, na Gregor?i?evo ulico 27. Tam je bila, v ?asu vse do druge svetovne vojne, v Trgovskem domu (Trgovska dvorana). Leta 1942 je nekaj trgovanja z blagom ?e potekalo, vendar do dana?njega dne ni nobenih informacij o trgovanju po tem letu. Sedanja Ljubljanska borza si prizadeva ohranjati in ?e naprej razvijati tradicijo in ugled stare borze.
Nova zgodba Ljubljanske borze od l. 1989
Po skoraj 50- letni prekinitvi je bila 26. decembra 1989 ustanovljena Ljubljanska borza - delni?ka dru?ba, Ljubljana, ki je dobre tri mesece kasneje za?ela tudi redno poslovati z razli?nimi finan?nimi instrumenti. Na prvem borznem sestanku, 29. marca 1990, je sodelovalo 14 borznih posrednikov, ki so trgovali z 11 vrednostnimi papirji. Od leta 1993 borza posluje na aktualni lokaciji v Ljubljani, Slovenski 56. Leto 1993 je zaznamovala tudi uvedba sistema elektronskega trgovanja BIS.
Borzni posredniki so se zadnji? zbrali na borznem parketu 14. decembra 1995, saj od tedaj poteka trgovanje zgolj elektronsko. Leta 1996, 8. januarja pri?no kotirati prve nematerializirane delnice (Kolinske d. d.), kar predstavlja pri?etek poslovanja Centralno klirin?ko depotne dru?be (KDD). Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih, na podlagi katerega so bili vsi izdajatelji primorani izdajati vrednostne papirje v elektronski obliki je stopil v veljavo l. 1999, istega leta pa sta bili poslovanje in sistem trgovanja preneseni na BTS.
Indekse, med katerimi je bil osrednji indeks SBI 20, je borza pri?ela izra?unavati leta 2000, elektronski sistem obve??anja izdajateljev SEOnet, pa je pri?el delovati dve leti kasneje, leta 2002. Razvoj kapitalskega trga je potekal vzporedno z razvojem Slovenije in njenim priklju?evanjem EU. Poleg masovne privatizacije, osamosvojitve Slovenije in njenega samostojnega razvoja, je bil vstop v EU in kasneje vstop v evrsko obmo?je izjemen mejnik s pozitivnim vplivom na delovanje kapitalskega trga. V tem obdobju je borza bele?ila rekordne promete, indeks SBI TOP pa je svoj vrh dosegel leta 2006 z vrednostjo 1.506,88 to?k. 3. januarja 2007 se pri?ne trgovanje v evrih.
Leta 2008 so Dunajska borza in takratni lastniki borze (?lani) podpisali pogodbo o prodaji 81,01 dele?a Ljubljanske borze. Leto kasneje je Ljubljanska borza skupaj z Dunajsko, Budimpe?ko, Pra?ko borzo pri?ela delovati v okviru krovne skupine borz Srednje in Vzhodne Evrope CEE Stock Exchange Group. Pomemben korak, ki je borzo ?e globlje umestilo v tokove evropskega kapitalskegatrga, je bil pri?etek trgovanja na mednarodnem sistemu Xetra leta 2010. Borza je tako v naslednjih letih pridobila pomembna nova tuja ?lanstva.
Ljubljanska borza danes
Zagreb?ka borza je 30. decembra 2015 odkupila dele?e od skupine CEESEG in preostalih lastnikov ter postala nov, 100 % lastnik Ljubljanske borze. Projektu regionalne platforme za trgovanje SEE Link se je Ljubljanska borza pridru?ila 8. decembra 2016. Borza od leta 2017 poleg upravljanja organiziranega trga upravlja tudi multilateralno platformo za trgovanje imenovano trg SI ENTER. Slednji omogo?a trgovanje z vrednostnimi papirji, ki niso uvr??eni na borzni trg in v primerjavi z OTC trgom zagotavlja transparentnej?e ter bolj?e oblikovanje te?ajev. Istega leta borza pri?ne s tr?enjem platforme skupinskega financiranja Funderbeam SEE, namenjenega podjetjem v zgodnji fazi razvoja. Leta 2018 je borza na trgu SI ENTER odprla nov segment za MSP imenovan Progress – segment za izdaje vrednostnih papirjev malih in srednje velikih podjetij. V sklopu podpore za MSP za delovanje na kapitalskem trgu pri?ne borza izvajati podporni program izobra?evanja in svetovanja Partner program. Istega leta z vklju?itvijo borze v mednarodno partnerstvo Sustainable Stock Exchange Initiative, ki poleg razvoja trga za mala podjetja predvideva tudi spodbujanje financiranja okoljskih in dru?beno koristnih projektov, je borza ustanovila trg za izdajo zelenih obveznic – Trg zelenega financiranja.
