avane'? ¹
Guarani??ina

wurjekowanje mjena	[ a?a????? ]
kraje	Paraguay , Argentinska , Boliwiska , Brazilska
r??nicy	4 do 5 milionow
znamjenja a klasifikacija
klasifikacija	Tupiske r??e Tupi-Guaraniske r??e Guarani??ina
dru?ina pisma	Alfabet guarani??iny ( ła?onski alfabet )
oficielny status
hamtska r??	Paraguay Boliwiska
r??ne kody
ISO 639 -1:	gn
ISO 639 -2:	grn, sai
ISO 639 -3 ( SIL ):	GUG, GUN, GUI, GRW
komentar
1 po słowje wuznamjenja ?łowjeska r?? (ka? te? runa simi za ke?ua??inu )
karta
Roz??rjenje guarani??iny Bruny: W Paraguayju ?erwjeny: Kraje w kotrych? so guarani??ina r??i
wikipedija
Wopytaj wikipediju w guarani??inje !
p   ?   d   ?   w

Guarani??ina ( n?msce Guarani [ gwa?a?ni ], swojske mjeno: avane'? [ a?a????? ]) je r??, kotra? so w Paraguayju , w sewjernej Argentinskej , d??lach Boliwiskeje a w juhozapadnej Brazilskej r??i. Słu?a k tupi-guaraniskim r??am .

Guarana??ina ma n?kak ?tyri do pje? milionow r??nikow. Najwy?e trochowanja wuchad?a wot ha? do sydom milionow, p?i ?im? li?a so te? wosoby, ki? maja jeno? snadne znajomos?e guarani??iny, ?to? so na p?ikład z wobydlerjemi paraguayskich m?stow ?asto stawa.

W n?mskej r??i, ale te? w serb??inje, su n?kotre słowa, kotre? wotpow?duja guaraniskim słowam abo kotre? su jim jara podobne. Tute słowa p?i?d?echu p?ez ?pani??inu a portugal??inu do n?m?iny, a pochad?eja pak z nar??ow guarani??iny, kotre? so w Paraguayju, Argentinskej, Boliwiskej abo Brazilskej r??achu, pak z wusko p?iwuzneje tupi??iny , na p?ikład: kapybara , jaguar , jaguarundi , tapir , ananas , maniok , marakas , marakuja , nandu a piranja .

Stawizny [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

Guarani??ina je so hi?o za ?as ?paniskeje kolonialneje doby wu?iwała jako spisomna r?? za k?es?anske misionowanje . Jezuitowy stat , kotry? b? wosebje d??l d?ensni?eho wuchodneho Paraguayja a d?ensni?eje argentinskeje prowincy Misiones wop?ijimał, sp?chowa?e guarani??inu, dokel? jezui?a b?chu p?ipu?owanje b?łych sydlerjow jara wobmjezowali a guarani??inu jako ekskluziwnu r??u wu?iwali. We sw?tnej prowincy Paraguay wokoło Asunciona pak wostawa?e guarani??ina drje dominowaca wobchadna r?? wobydlerstwa, dokel? b? ?isło sydlerjow ?paniskeho pochada pom?rnje małe a so tu?i z domorodnymi m??achu, hamtska r?? pak b? tam ekskluziwnje ?pani??ina , kotra? r??anu guarani??inu we wjelorakim nastupanju wobwliwowa?e. Z koncom jezuitskich redukcijow w l?ta 1767 je guarani??ina te? tam swoju wosebitu poziciju zhubiła.

Te? w njewotwisnym Paraguayju wostawa?e ?pani??ina ekskluziwna hamtska r??. M?jachu drje guarani??inu za wa?ne kulturelne znamjo paraguayiskeje nacije, jeje wu?iwanje pak wostawa?e na ertnym wu?i?u a na literaturje p?edew??m folkloristiskeho charaktera wobmjezowana.

Hakle w nowej dobje so w Paraguayju zapo?a, guarani??inu te? w kubłanju a jako hamtsku r??u wu?iwa? a rozd??lne wu?iwane prawopisne systemy k do dalokeje m?ry fonetiskej ortografiji zjednotnje?.

Dialekty [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

Z wotstawkom najdale roz??rjena warjeteta guarani??iny je paraguayska guarani??ina [gug], kotra? je z r??e znajmje??a zd??la ?panisce akultur?rowanych wobydlerjow kolonialneje sw?tneje prowincy Paraguayja ka? te? jezuitoweho stata wuchad?ała a tohodla w?elakore ?paniske wliwy pokazuje. Ma (po SIL ) 4,6 milionow kulturelnje mesticiskich r??nikow. Paraguayska guarani??ina je so prjedy te? w argentinskich prowincomaj Misiones a Corrientes a p?imjeznych regionach Brazilskeje r??ała, je tam pak d?ensa w domorodnym wobydlerstwje do dalokeje m?ry wot ?pani??iny resp. portugal??iny wutło?ena. Dla p?ipu?owanja z Paraguayja eksistuje pak te? d?ensa w Argentinskej a Brazilskej wjet?a li?ba r??nikow paraguayskeje guarani??iny.

Njewotwisnje wot paraguayskeje guarani??iny je so wot indigenych skupinow, kotre? so k ludej Guarani li?a, li?ba warjetetow guarani??iny r??ała, kotre? so zd??la jara mjez sobu rozeznawachu a d?ensa naj?as?i?o jeno? relatiwnje mału li?bu r??nikow maja:

• Simba-Guarani [gnw] (w Boliwiskej, 7000 r??nikow po SIL International )
• Chiriguano / Guarayo-Guarani [gui] (50.000 r??nikow, z tych 34.000 w Boliwiskej a zbytk w Argentinskej a Paraguayju)
• Mbya -Guarani [gun] (16.000 r??nikow, z tych 8000 w Paraguayju, zbytk w Brazilskej a Argentinskej)

W dal?im zmysle su warianty Guarani??iny te? sl?dowace:

• Ache abo Guayaqui [guq] (1500 w Paraguayju)
• Kaiwa [kgk] (15.000 w Brazilskej)
• Chiripa abo Nandeva [ndh] (7000 w Paraguayju, 5000 w Brazilskej)
• Xeta [xet] (w Brazilskej, nimale mortwa)

Mjeztym zo so w Boliwiskej, Argentinskej a Brazilskej stupaca asimilacija r??nikow tutych warjetetow guarani??iny na ?pani??inu resp. portugal??inu wotm?wa, so w Paraguayju w pr?nim rjed?e asimilacija na paraguaysku guarani??inu wotm?wa.

Guarani??ina w Paraguayju [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

Hromad?e ze ?pani??inu je guarani??ina w Paraguayju hamtska r?? . Wustawa z l?ta 1992 je w?zo jedyn małych oficielnych teksty, kotre? bu do guarani??iny p?eło?eny.

Oficielnje pła?i Paraguay jako "dwur??ny". Realita je bole komplikowana. Nimale nichto njer??i jednu z r??ow w jeje ?istej formje. Wy?e kubłane, m???anske, eurocentriske wor?ty r??a rioplatenisku ?pani??inu ze zam??owanych frazami guaran??iny, mjeztym zo mjenje kubłane, wjesnjanske, burske wor?ty guarani??inu z wulkimi pod??lemi ?paniskeho wokabulara r??a, kotra? je jako Jopara [ d?opa??a ] znata. ?ulske kubłanje so w ?pani??inje wotm?wa, w?zo so guarani??ina jako dal?i p?edmjet podawa.

Po ludli?enju z l?ta 1992 su so w Paraguayju sl?dowace r??e r??eli:

• Guarani??ina: 1,6 mio. (39,3%)
• Guarani??ina a ?pani??ina : 2 mio. (48,9%)
• ?pani??ina: 260.000 (6,4%)

K tomu so r??e p?idawaja, kotre? su krajodaloko l?dma roz??rjene, kotrym? regionalnje pak wjet?i wuznam p?istaji:

• N?m?ina (n?hd?e 33% w Departament Boqueron w Gran Chaco )
• Portugal??ina (w n?kotrych departamentach na hranicy k Brazilskej )
• wostatne indigene r??e (w Gran Chaco)

P?ez powjet?owanym wu?i?e guarani??iny te? w kubłanju a jako hamtska r?? d?iwachu na woprawd?itos?, zo wjace ha? 80 % paraguayskeho wobydlerstwa je guaranir??ne a njesnadny d??l ma jeno? rudimentarne znajomos?e ?pani??iny.

Pismo a alfabet [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

Ha?runje? guarani??ina bu hi?o p?ed 350 l?tami za misionowe cile pisana, jeno? z kongresa w Montevideo w 1950 ^[1] jeje alfabet bu normowany. Jeje alfabet je warianta ła?onskeho alfabeta , ale z n?kotrymi diakritiskimi znamje?kami. ^[2] Won wobsteji z 33 pismikow , mjez kotrymi? je 12 wokalow a 21 konsonantow.

Hłowne diakritiske znamje?ko je tilda , kotra? so p?i 6 nazalnych wokalach a, ?, ?, o, ?, ? a n wu?iwa. Nimo toho wokale a, e, i, o, u, y so wu?iwaja, jeli p?izwuk słowa so na poslednjej zło?ce njenamaka.

Fonologija [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

Guarani??ina dowola jeno? zło?ki, kotre? so z wokala abo konsonanta plus wokal zestajeja; zło?ka, kotra? so na konsonant abo dwaj abo wjace konsonantow hromad?e (nimo "digrafow") kon?i, mo?ne njeje. To ?emje (C)V(V) wotpow?duje.

Wokale:

• Wokale: /a/, /e/, /i/, /o/, /u/ wotpow?duja mjenje abo bole ?paniskim a IPA-ekwiwalentam, ha?runje? druhdy alofony [?], [?] so ?as?i?o wu?iwaja; y je zawrjeny, centralny njekulowaty wokal /?/.

Prawopis Wurjekowanje a [ a ] e [ ? ] i [ i ] o [ ? ] u [ u ] y [ ? ]

Oralne a nazalne wokale [1] Pr?dnje Centralne Zadnje Wysoke /i/, /?/ /?/, /??/ /u/, /?/ Srjed?ne /e/, /?/ /o/, /o/ Niske /a/, /a/

Nimo toho eksistuja za w?? 6 wokalow te? nazalne warianty (a, ?, ?, o, ?, ?). Nazalne wokale su jeno? w akcentowanej zło?ce distinktiwne. P?edp?izwukowe wokale budu nazalne dla nazalneje asimilacije p?ed sl?dowacymi nazalnymi wokalemi abo nazalnymi konsonantami, njewurjekuja so w?ak w druhich padach njenazalnje.

Konsonanty:

Prawopis	Wurjekowanje
Nazale
m	[ m ]
n	[ n ]
n	[ ? ]
g? (te? ng)	[ ŋ ]
Njesp?wne kluzile
p	[ p ]
t	[ t ]
k	[ k ]
'	[ ? ] ( kyrkowy łusk )
Frikatiwy
v	[ ? ]
s	[ s ]
ch (te? x)	[ ? ]
h	[ h ]
Flap
r	[ ? ]
Zwjazki z nazala a homorganskeho sp?wneho kluzila (te? w nazwuku)
mb	[ mb ]
nd	[ nd ]
ng	[ ŋg ]
Aproksimant
j	[ ? ]

Nazalny sandhi [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

Z eufoniskich p?i?inow, so słowa do oralnych a nazalnych zeskupjeja. Słowo je nazalne, jeli wono ma znajmje??a jedyn z tutych nazalnych pismikow: a - ? - ? - o - ? - ? - g? - m - mb - n - nd - ng - nt - n , a w?? dal?e su oralne. Nazalne słowo dostawa druhe typy prefiksow a postpozicijow. Na p?. postpoziciji pe , ta bywaja me resp. nda po nazalnych słowach.

P?i tym so /j,k,nd,mb/ do /n,ng,n,m/ zm?na, na p?. nde pora ?twoje ?erjenje“, ne pora ?Sy rjana“. ^[3]

P?izwuk a eklipsa [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

P?izwuk le?i naj?as?i?o na poslednjej zło?ce zdonka, mjeztym zo sufiksowe gramatiske morfemy su njeakcentowane ( enklitiske ).

Dal?a wosebitos? je wosebite wa?nje nazwukoweje mutacije , eklipsa : Wjele słowow, kotre? so z konsonantom /t-/ zapo?ina, zm?ni tuton nazwuk, jeli wot druhich słowow wotwisuja abo so z nimi zestajeja:

Guaranisce	Serbsce	Guaranisce	Serbsce	Guaranisce	Serbsce
tape	pu?	che rape	moj pu?	hape	jeho/jeje pu?
tera	mjeno	nde rera	twoje mjeno	hera	jeho/jeje mjeno
tetyma [4]	noha	che retyma [4] Mario retyma [4]	moja noha noha wot Mario	hetyma [4]	jeho/jeje noha

Forma tetyma so jeno? wu?iwa, jeli noha je njewobsed?ana. Jeli wobsed?er je t?e?a wosoba, njeje wa?ny abo je njeznaty, potom so forma hetyma po potrjechenym słowje wu?iwa, mjeztym zo so p?i pr?njej a druhej wosobje abo p?ed tym mjenowanej wosobje forma retyma wu?iwa. ^[4]

Eksistuja n?kotre substantiwy, kotre? nimaja /t-/ w zakładnych formach, maja w?ak tajku zm?nu.

Guaranisce	Serbsce	Guaranisce	Serbsce	Guaranisce	Serbsce
oga	dom	nande i roga	na? i dom	hoga	jeho/jeje dom

ⁱ To je tak mjenowana inklud?rowaca forma. To r?ka, zo nar??ana wosoba je zap?ijata. (ja+ty/wy resp. moj+twoj/wa?)

Ale te? eksistuja n?kotre njeregularne substantiwy z dw?maj formomaj, na p?.

• tuva ?nan“ -> che ru ?moj nan“

P?i werbach wu?iwana forma wotwisuje wot hierarchije wosobow (1.>2.>3.). Jeli werb je transitiwny a agens steji ni?e w hierarchiji ha? paciens, potom so forma na r- wu?iwa, mjeztym zo so we w??ch druhich padach forma na h- wu?iwa. ^[4] Hlej te? w kapitlu Hierarchija wosobow a mark?rowanja .

• Che ahecha ichupe. ?Wid?u jeho.“
• Ha'e cherecha. ?Won wid?e mnje.“

Gramatika [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

Nomina a werby so tak jasnje ka? w n?m?inje a serb??inje njerozeznawaja.

Guarani??ina je sylnje aglutinowaca resp. polysyntetiska r??. Tu? so wjele afiksow wu?iwa.

Nomina [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

P?i nomenach njeeksistuja ani pady ani genusy. Definitny artikl guarani??ina ani nima. Rozd??l mjez singularom a pluralom da so zwurazni?, ale koncowka za plural ( -kuera , nazalnje -nguera ) so r?dko wu?iwa. M?sto padow a prepozicijow w guarani??inje so sufiksy a postpozicije wu?iwaja.

Koncowki p?i substantiwach su tele:

• -gua ?z (+genitiw)“ (rumnostnje), na p?. ka'aguygua ?z l?sa“
• -gui ^[5] ?wot (rumnostnje); dla“; na p?. Perugui ?wot Pedra“. P?i pronomenach ma formu -hegui , na p?. Nde mitave chehegui. ?Sy młod?i ha? ja.“
  • Ha-a ta kavaju ari gui. ?Padnju z konja.“ ^[6]
  • Omano nembyahyigui. ?Won je hłodu dla wumr?ł.“ ^[6]
  • -guive ... -peve (nazalnje -meve , rumnostnje a ?asowje), na p?. Areteguive Peru hasymi. ?Ze swjed?enja Pedro je chory.“; Jajoechapeve. ?Na zasowid?enje“
• -icha ?ka?“, na p?. yvagaicha hovy ?modry ka? njebjo“
• -ndive , -ndi ?z (+instrumental)“, na p?. Perundive ?z Pedrom“
• -pe ^[5] (nazalnje -me , rumnostnje a ?asowje) ?w/na/p?i (+ lokatiw); k; (datiw); (akuzatiw p?i pronomenach a wosobach)“, na p?. ogape ?w domje“, che rogape ?w mojim domje“
  • Ame'? mitame kamby. ?Dam d??s?u mloko.“
  • Ahecha Perupe. ?Wid?u Pedra.“
• -rehe ^[5] , -re ?na, z, p?ez, dla“
  • -rehe'? , -'?re ^[7] ?bjez“
• -rupi ^[5] ?p?ez; dla; n?hd?e“ (rumnostnje a ?asowje), na p?. Peru oguatami ka'aguyrupi ?Pedro so tro?ku p?ez l?s wuchod?uje.“

Nimo toho eksistuja n?kotre postpozicije:

• aja , jave ?za ?as“, na p?. Arahaku aja ha'yta jepi ypape. ?Za ?as l??a płuwam ?asto w j?zorje.“
• ari ?na (+ lokatiw)“ (rumnostnje), na p?. Kalu igusto oho kavaju ari. ?Karl rady na konje j?cha.“
• guype ?pod (+ instrumental)“ (rumnostnje), na p?.
• jerere , jererehe ?wokoło“ (rumnostnje)
• kotyo , ngotyo ?w sm?rje, do, na (+ akuzatiw)“ (rumnostnje)
• mboyve ?p?ed“ (?asowje)
• pegua ?wot“, je samo kombinacija z -pe a -gua a wupraja pochad.
• rangue ?m?sto“
• rire ?po (+ lokatiw)“ (?asowje), na p?. Peru ohojevy heta ara rire. ?Po dołhim ?asu je so Pedro wro?ił.“

Normalnje postpozicije steja direktnje po substantiwje. Ale guara ?za (+ akuzatiw)“ so z koncowku - pe resp. - ve kombinuje, na p?. Agueru ko kamby nde mit?'ipe guara. ?P?injesu tute mloko za twoje d???o.“

N?kotre postpozicije faktisce su substantiwy z koncowku - pe abo z druhej koncowku, p?i ?im? s??howace maja rumnostny woznam:

• kupepe ?zady, za (+ instrumental)“
• mbytepe ?srjed?“ (z mbyte ?połojca; srjedni??o“)
• rapykueri ?zady, za (+ instrumental)“ (z tapy ?srjed?ne mjaso“)
  • hapykueri ?za nim“ (Bazuje na t?iformowym słowje, ka? n?kotre druhe słowa kotrych? bazowe formy so z t- zapo?inaja.)
• rendape ?p?i“ (z tenda ?m?stno“)
• renondepe ?p?ed (+ instrumental)“
• ykere , ykepe ?podla“ (z yke ?bok“), na p?. Peru oguapy che ykere. ?Pedro sed?i podla mnje.“

Jeli so z r zapo?inaja, wone su wot wjaceformowych substantiwow wotwod?ene. Tam forma za t?e?u wosobu so na h zapo?ina, na p?. hapykueri ?za nim“.

Druhdy so samo kombinacija z koncowki a postpozicije stawa:

• -pe/-ve ?uara ?za“
  • amba'apo ndeve ?uara ?ja d??łam za tebje.“ ^[8]

Koncowka za plural je -kuera (nazalnje -nguera ), na p?. che vakakuera ?moje kruwy“. Ale za li?bnikami so wona njewu?iwa, na p?. mbohapy mbarakaja ?t?i ko?ki“. Sufiks so po jednym z prjedy mjenowanych sufiksow jewi, na p?. ipopekuera ?w jeho rukomaj/rukach“. ^[9]

Wosebitos? guarani??iny je nimo toho, zo substantiwy mo?eja za?d?enos? a p?ichod m??. Za p?ichod so sufiks - ra wu?iwa, na p?. che rogara ?moj p?ichodny dom“. Za za?d?enos? so sufiks - kue (nazalnje - ngue ) wu?iwa, na p?. che rogakue ?moj n?hdy?i dom“. ^{[10] [11]}

Adjektiwy [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

Adjektiwy nimaja pady, ani genusy. Wone ?asto so jako werby wu?iwaja, dokel? wosebity werb za ?by?“ njeeksistuje. Potom so posesiwne pronomeny wu?iwaja. Na p?. Che kyra. ?Sym tołsty.“ Kame ipora. ?Karmen je rjana.“

Komparacija so z pomocu -ve ?bole“ stawa, na p?. Nde mitave chehegui. ?Sy młod?i ha? ja.“ Ale mjenowany sufiks mo?e so te? p?i werbach wu?iwa?, na p?. Arapoty iporave. ?Nal??o je rje??e.“

N?kotre adjektiwy t?i formy maja, na p?. hasy ?chory“ ma te? formje tasy a rasy . P?i pronomenach pr?njeje a druheje wosoby so warianta na r- wu?iwa, na p?. Che rasy. ?Sym chory.“, mjeztym zo p?i pronomenach t?e?eje wosoby so warianta na h- wu?iwa, na p?. Hasy. ?Won je chory.“ Peru hasy. ?Pedro je chory.“

N?kotre sufiksy mo?eja jako adjektiw wu?iwa?.

• -'i : che mita'i ?moje małke d???o“
• -mi : nde membymi ?moj małki syn“, ?moja małka d?owka“

P?i adjektiwach mo?eja so n?kotre sufiksy a partikle wu?iwa?.

• -mi ?tro?ku“: Che rasymi. ?Sym tro?ku chory.“
• -ete , -ite ?jara“: Che tava imombyryete. ?Moje m?sto je jara daloke.“
• eterei ?jara“: Kame hasy eterei. ?Karmen je jara chora.“

Pronomeny [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

Wosobowe a posesiwne pronomeny [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

P?i wosobowych pronomenach Guarani??ina rozeznawa mjez inkluziwnymi a ekskluziwnymi pronomenami pr?njeje wosoby w pluralu. ^[12]

samostatne	pr?nja	druha	t?e?a
singular	che	nde	ha'e
plural	nande (inkluziwny), ore (ekskluziwny)	pe?	ha'ekuera

Zo by pronomeny w datiwje p?eło?iło, so koncowka -ve (nazalnje -me ) jako warianta wot -pe wu?iwa, na p?. cheve ?mni, mi“, ndeve ?tebi, ?i“, nandeve ?nam w??m“, oreve ?nam“, pe?me ?wam“. Ale p?i t?e?ej wosobje formje nimatej podobnos? z pr?dnimi formami tabele: ichupe ?jemu, njemu; jej, njej“ ale w pluralu ichupe abo ichupekuera ?jim, nim“. Formje za t?e?u wosobu so te? za akuzatiw wu?iwatej, na p?. Ahecha ichupe. ?Wid?u jeho/ju.“, mjeztym zo akuzatiw pr?nich a druhich wosobow so hinak zwuraznjuja .

posesiwne	pr?nja	druha	t?e?a
singular	che	nde (nazalny ne)	i- (hi'-, in-, ij-, h-)
plural	nande (inkluziwny, nazalny nane), ore (ekskluziwny)	pende (nazalny pene)

Jako posesiwne pronomeny listowane słowa so nic jeno? posesiwnje wu?iwaja, ale te? p?i adjektiwach a samo p?i werbach. P?i tym forma t?e?eje wosoby wot nazwuka słowa wotwisuje.

• i- so p?i konsonantach wu?iwaja, na p?. ikure ?jeho/jeje swinjo“
• hi'- so p?i p?izwukowanych wokalach wu?iwaja, na p?. hi'ava ?jeho/jeje włosy“
• ij- so p?i njep?izwukowanych wokalach wu?iwaja, na p?. ijajaka ?jeho/jeje ko?“
• in- so p?i wokalach wu?iwaja, jeli słowo je tak mjenowane nazalne słowo, na p?. ina ?jeho/jeje s?in“
• h- so p?i t?iformowych słowach wu?iwaja, na p?. hai ?jeho/jeje zub“ (zakładna forma je tai ?zub“).

S??howacej pronomenaj so jeno? p?i transitiwnych werbach wu?iwatej: ^[13]

• Refleksiwny pronomen ma formu: je : ahecha ("wid?u"), ajehecha ("wid?u so")
• Reciprokny pronomen ma formu: jo , nazalnje no ^[14] : Peru ha Kamen ojohecha. ?Pedro a Karmen wid?itaj jedyn druheho.“

Nimo toho eksistujetej dwaj tak mjenowanej portmanteua-morfemaj, kotrej? hod?itej so jeno? transitiwnje wu?iwa?.: ^[15]

• ro- - zwuraznja pr?nju wosobu jako agens a druhu wosobu jako paciens w singularje.
  • Rohecha ?Wid?u tebje.“
• po- - zwuraznja pr?nju wosobu jako agens a druhu wosobu jako paciens w pluralu.
  • Pohecha ?Wid?u was.“

Demonstratiwne pronomeny [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

Guarani??ina ma s??howace demonstratiwne pronomeny , p?i ?im? w pluralu eksistuja wosebite słowa.

Za wid?omne abo p?itomne w?cy a wosoby so s??howace słowa wu?iwaja:

• ko ?tuton, tuta, tuto“
• pe ?ton, ta, to“
• amo ?ton, ta, to“
• a ?tu?i, tute“
• ko'a ??i, te“
• umi ??i, te“

Za njep?itomne abo njewid?omne w?cy a wosoby so s??howace słowa wu?iwaja:

• upe ?wony“
• ku ?wony“
• aipo ?wony“

Mjenowane formy so hromadu ze substantiwami wu?iwaja, tu?, wone su adjektiwy. Jeli wone jako substantiwy so wu?iwaja, potom so -va p?ida.

• Mba'epa peva? ??to to je?“

Tu?, s??howace formy nastawaja, z kotrych? n?kotre maja wariantu bjez srjed?neho v: ^[16]

• kova, koa
• ko'ava
• peva, pea
• ava
• upeva, upea
• amova, amoa
• umiva, umia
• aipova, aipoa

Konjugacija [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

Guarani??ina ma dwaj typaj werbow, kotrej? matej rozd??lne prefiksy za wosoby.

Pr?ni typ (a-/ai-werby) [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

Pr?ni typ ( areal -werby ^[10] ) ma prefiksy a- , re- , o- (w singularje), ja- (nazalny na- ), ro- , pe- , o- (w pluralu). P?i n?kotrych werbach so mjez jednym z mjenowanych prefiksow a zdonkom -i- p?idawa ( aireal -werb), ka? na p?. reikuaa ?(sy) w??“ ^{[10] [12]} .

Werbowy zdonk guata (?so wuchod?owa?, pu?owa?“); oralny werb.

Singular			Plural
Wosoba	Prefiks		Wosoba	Prefiks
1 che Ja	a -	a-guata	1 nande (inkl.) My w?? 1 ore (ekskl.) My	ja - ro -	ja-guata ro-guata
2 nde Ty	re -	re-guata	2 pe? Wy	pe -	pe-guata
3 ha'e Wona	o -	o-guata	3 ha'ekuera Woni/wone	o -	o-guata

Werbowy zdonk ne'? (?r??e?“); nazalny werb.

Singular			Plural
Wosoba	Prefiks		Wosoba	Prefiks
1 che Ja	a -	a-ne'?	1 nande (inkl.) My w?? 1 ore (ekskl.) My	na - ro -	na-ne'? ro-ne'?
2 nde Ty	re -	re-ne'?	2 pe? Wy	pe -	pe-ne'?
3 ha'e Wona	o -	o-ne'?	3 ha'ekuera Woni/wone	o -	o-ne'?

P?i n?kotrych werbach p?idawaja -gue- mjez prefiksom wosoby a zdonkom. Na p?..

• aguereko ?(ja) mam“
• regueraha ?(ty) sobu wozmje?, njese?“

Nimo toho eksistuje mało njeprawidłownych werbow, a to ho ?hi?, j??“, ju ?p?i??“, u ?j?s?, pi?“, y'u ?pi? wodu“, e ?praji?“ a yta ?płuwa?“.

Druhi typ (che-werby) [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

Tuton typ ( verbos chendales ^[10] ) wu?iwa horjeka podla pronomenow mjenowane wosobowe prefiksy. ^[12] Tute słowa hod?a so jeno? zd??la jako werby mjenowa?, dokel? najwjet?e hod?a so te? jako adjektiwy abo substantiwy wu?iwa?.

Oralny werb japu ?ł?e?“.

Wosobowa forma	P?eło?k
Singular
che japu	ja ł?u
nde japu	ty ł?i?
ijapu	won/wona ł?i
Plural
nande japu	my w?? ł?imy
ore japu	my ł?imy
pende japu	wy ł?i?e
ijapu (hikuai)	woni/wone ł?a

Hierarchija wosobow a mark?rowanja [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

Nordhoff mjenuje prefiksy za areal owe werby "A-Reihe" (a-serija) po słowje "aktiv" (aktiwny). ^[17] , mjeztym zo won mjenuje prefiksy za chendal owe werby "I-Reihe" (i-serija) po słowje "inaktiv" (njeaktiwny). ^[17]

Prefiksy a-serije so ze w??mi transitiwnymi reprezentantami a reprezentantami klasy wotpohladanych ?inow zwjazuja. ^[17]

• che a guata ?Ja b??u.“
• che ai kotev? pirapire. ?Ja potrjebuju pjenjezy.“

Prefiksy i-serije so ze w??mi njetransitiwnymi semantiskimi konceptami zwjazuja. P?i konkretach (Nordhoff: Konkreta ) wone wobsydstwo pokazuja, ale p?i abstraktnych konceptach wone njeagentiwne wobd??lnistwo pokazuja. ^[17]

• che che pochy. ?Ja sym njemdry.“
• che che kyse. ?Ja mam no?.“

P?i transitiwnych konceptach jeno? su mo?ne njeaktiwne morfemy pr?njeje a druheje wosoby, mjeztym zo t?e?a wosoba njeje mo?na. ^[17] Jeli ?erpjacy (Nordhoff: undergoer ) je wy?i w hierarchiji wosobow (1>2>3), potom so mark?rowanje aktera p?i werbje njepokazuje. ^[18]

• Juan che juka. ?Juan mori mnje.“ (p?ir. Che a juka Juan ?Ja morju Juana.“)
• Che su'u mboi ?Had je mnje kusał.“ (po słowje mnje-kusa had , n?msce MICH-beißt Schlange ) ^[19] (p?ir. A isu'u ichupe. ?Ja kusam jeho/ju.“, n?msce ich beiße ihn/sie ^[20] )
• Che jopi eiru. ?P?oła je mnje kałała.“ (po słowje mnje-kała p?oła , n?msce MICH-sticht Biene ) ^[19]

To je samo mo?ne w bole kompleksnych sadach: ^[21]

• Ikatupa ore guerujevy pyharevove? ?Mo?e? zaso po nas wje?or j???“ (po słowje: "jeho-mo?no'-? nas(-)-j?? (po)-zaso wje?or-ru?e?", n?msce "SEIN-moglich-? UNS(-)-bringst-WIEDER Abend-SOBALD")
• Ikatupa ore mbohasa ambue tembe'ypeve? ?Mo?e? nas na druhi brjoh p?ewjes??“ (po słowje "jeho-mo?no-? nas(-)-p?ewjes? druhi brjoh-do", n?msce "SEIN-moglich-? UNS(-)-ubersetzt anderes Ufer-BIS")

Negacija [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

Negacija so p?ez cirkumfiks n(d)(V)-...-(r)i w guarani??inje pokazuje. Prewerbalny d??l cirkumfiksa je nd- za oralne zdonki a n- za nazalne zdonki. Za 2. wosobu w singularje so epentetiski e p?ed zdonkom zasuwa, za 1. wosobu w pluralu inkluziwnje so epentetiski a zasuwa. Predikat te? mo?e adwerb abo serialny werb wobsahowa?. ^[22]

Postwerbalny d??l je -ri za zdonki, kotre? so na -i kon?a, a -i za w?? druhe.

Oralny werb japo (?ini?)	Nazalny werb kororo (ru?, r?e? [23] )	Z koncowku "i" jupi (stupa?, zastupi?, postupi? [24] )
Singular
nd-ajapo-i	n-akororo-i	nd-ajupi-ri
nde-rejapo-i	ne-rekororo-i	nde-rejupi-ri
nd-ojapo-i	n-okororo-i	nd-ojupi-ri
Plural
nda-jajapo-i	na-nakororo-i	nd-ajajupi-ri
nd-orojapo-i	n-orokororo-i	nd-orojupi-ri
nda-pejapo-i	na-pekororo-i	nda-pejupi-ri
nd-ojapo-i	n-okororo-i	nd-ojupi-ri

Negacija da so we w??ch ?asowych formach wu?iwa?, ale za futur abo njerealnu referencu normalne ?asowe so mark?rowanje p?ez mo'a wum?nja, wusl?dk je n(d) (V) -zdonk-mo'a-i ka? w Ndajapomo'ai , "Nochcu jo ?ini?".

Druha warianta negacije je tak mjenowany priwatiwny sufiks: -? : ^[22]

• y'? ?suchota“ (po słowje: woda-PRIWATIW)
• ama'? ?suchi, suchota“ (po słowje: de??-PRIWATIW)
• ... he'i'?re mba'evete vera. ?njeprajo ni?o“
• he'? ?bjez słoda“ ( he ?słodny, derje słod?acy“, hete ?jara słodny“)
• Che kera'?. ?Njemo?u spa?.“ (po słowje: moj spar-bjez; n?msce mein Schlaf-OHNE ^[25] )
• anete'? ?njew?rny; ł?a“ (z anete ?w?rny, realny, w?sty; w?rnos?“) ^[26]
• apysa'? ?hłuchos?“ (z apysa ?wucho“) ^[26]
• ata'? ?mjechki“ (z ata ?twjerdy“) ^[26]
• hendu'? ?hłuchos?“ (z hendu ?sły?e?“) ^[26]

Te? negacija p?ejaceje formy so z tutym sufiksu wutwori.

• Tomongy'a'? ore mba'e! ?Njech na?e w?cy njezamaza!“ (n?mski Er soll unsere Sachen nicht schmutzig machen. ^[27] )

?asowe a aspektowe morfemy [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

• - ramo : woznamjenja ekstremnu bliskos? ?ina, ?asto p?eło?eny k "n?tkole runje": O?uahe ramo che mikro. ?Moj bus je n?tkole runje p?i?oł.“
• - kuri ^[11] : woznamjenja bliskos? ?ina. Ha'ukuri , "Ja runje j?d?ach" ( ha'u njeregularna pr?nja wosobowa singularna forma u , "j?s?"). Won da so te? po pronomenje wu?iwa?, ha che kuri, che po'a , "a wo tym, ?to? je so mi stało, b?ch zbo?owny"
• - va'ekue ^{[10] [11]} : wupraja fakt, kotry? je so p?ed dołhim ?asu stał a twjerd?i, zo je realna prawda. Okanyva'ekue , "won/wona je so p?ed dołhim ?asu zhubił"
• - ra'e : praji, zo r??nik prjedy m?je?e dw?le, ale je w?sty we wokomiku r??enja. Nde rejoguara'e pete? ta'angambyry pyahu , "sy skon?nje nowy telewizor kupił"
• - raka'e : wupraja njew?stos? perfektiwneho fakta. Pe? peikoraka'e Asuncion-pe , "Myslu sej, zo s?e chwilu w Asuncionje bydlili". Ale n?tko je tuton morfem trochu woznama zhubił a kryje so z ra'e a va'ekue

Werbowa forma cyle bjez sufiksow je prezenca abo samo aorist: Upe ara res? reho mombyry , "tuton d?e? ty sy won ?oł a wote?oł"

• - ta ^{[28] [29] [11]} : je futur , won so te? jako awtoritarny imperatiw wu?iwa. Oujeyta ag?aite , "won/wona so borze wro?i". Ajapota ?Budu ?ini?.“ ^[10]
• - ma ^{[10] [30]} : ma woznam "hi?o". Ajapoma , "Hi?o sym ?inił". A?uah?ma ?Hi?o sym p?i?oł“

Tutej dwaj sufiksaj hod?etej so kombinowa?: ahatama , "Hi?o du"

• - va'era ^{[10] [28] [29] [11]} : pokazuje, n??to, kotre? ma so nic borze sta? abo n??to, kotre? dyrbi so ze socialnych abo moralnych p?i?inow ?ini?. W tutym pad?e wotpow?duje n?mskemu modalnemu werbej sollen . Pea ojejapova'era , "To ma so ?ini?"
• - ne ^{[10] [28] [29] [11]} : pokazuje n??to, kotre? najskerje so stanje abo n??to, podla kotreho? r??nik sej mysli zo so by stało. Won wotpow?duje na w?stym wa?nju subjunktiwej ?pani??iny . Mitanguera ag?a og?uahene hogape , "D???i budu najskerje n?tko domoj p?i??"
• - hina ^[30] , ina po nazalnych słowach: pokro?owany ?in w momen?e r??enja, prezens a pluskwamperfekt pokro?owany abo dorazny. Rojatapyhina , "my wohe? ?inimy"; che ha'ehina , "ja to sym!"
• - vo : won ma subtilnu diferencu k hina w kotrej? vo pokaza nic na ko?dy pad kotre? so ?ini w momen?e r??enja. amba'apovo , "d??łam (nic na ko?dy pad n?tko)" Oguerekovo oipotava oho. ?Hdy? won m?je?e, kotry? je chcył, won d?e?e.“ ^[31]
• - pota : pokaza bliskos? runu smuhu p?ed startom procesa. Ajukapota , "Sym blisko m?stna hd?e? zapo?nu mori?". (Partikularne sandhi-prawidło so tu wu?iwa: jeli werby kon?a na "po", sufiks zm?ni na mbota ; ajapombota , "Budu sw?ru n?tko ?ini?")
• - pa , nazalnje - mba : pokaza emfatisce zo proces je kompletnje skon?ił. Amboparapa pe ogyke , "ja s??nu kompletnje molowach" Hesakamba ?Wono je dospołnje jasne.“ ^[10]

Tuton sufiks so mo?e kombinowa? z ma , rezultujcy pama : nande jaikuaapama nde remimo'a , "n?tko my kompletnje znajemy w?? twoje mysle". Tute su njeakcentowane sufiksy: ta , ma , ne , vo ; tak akcent steji na poslednjej zło?ce werba.

Modusowe morfemy a werby [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

Za mody mo?eja so zd??la sufiksy a zd??la wosebite werby wu?iwa?.

• - se ^{[28] [29] [32]} ?chcy?“ ^[10] : Akese ?Chcu spa?.“
• - ro : Che aguataro, nde repuraheine. ?Jeli du, sp?wa?.“ ^[32]
• - nga'u ?(so) ?ed?i? za ?im“: Rohechanga'u. ??ed?u so za to, ?e wid?e?.“ ^[10]
• - gua'u ?(jeno?) tak so po?ina?“ ^[10] : Oke gua'u. ?Won (jeno?) tak so po?ina, jako by spał.“
• - kuaa ?moc“ (To je krotka forma werby aikuaa “w?d?e?“.): Opuraheikuaa. ?Won mo?e sp?wa?.“
• te- - zwuraznja p?e?e: Tere?uahe poraite. ?Bud? witany.“ abo ?Witaj.“ ^[33]
  • Wono so na jednore t- redukuje, jeli s??howacy morfem za wosobu so z wokalom zapo?ina: Tou pya'e pya'e. ?Njech p?i?d?e sp??nje.“ ^[33]

Werby pr?njeho typa, kotre? su transitiwne, mo?eja te? imperatiwnu formu m??. Ale prefiksaj jeno? za druhu wosobu singulara a plurala eksistujetej, a to e- a ei . ^[32]

• ejapo ??i?“
• eiporu ?wu?iwaj“

Zwjet?a so te? sufiks p?idawa, a to -mi, -na abo -ke, kotre? mo?eja so te? kombinowa?. ^[10]

• eme'?mi ?pro?u daj“
• eguapykena ?pro?u syd? so“

Nimo toho eksistuja n?kotre njeprawidłowne formy, a to terehe ?d?i“, ere ?praji“, he'u ?j?d?“, hey'u ?pij“.

Jako modalne werby so s??howace słowa wu?iwaja.

• ikatu ?mo?no by?“: Ikatupa ha'u ko pira? ?Mo?no je, j?? tutu rybu?“
• tekotev? ?dyrbje?“: Tekotev? aha ko'a?a. ?Dyrbju n?tko hi?.“
  • nakotev?i ?njedyrbje?“:

Participy [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

W guarani??inje te? eksistuja t?i participy, a to -py , -pyre a -pyra . ^[31]

Kauzatiw [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

Po Nordhoff kauzatiw je jara produktiwny. ^[34]

• - uka (alomorfy - yka ^[34] abo - ka ^[34] , "Transitiver Kausativ" ^[34] ) ?da? + -?“ Won da so jeno? p?i transitiwnych werbow wu?iwa?. Kallfell mjenuje to kawsatiwnu abo faktitiwno-mediatiwnu diatezu. ^[35] :
  • Ahecha uka ndeve. ?Ja dam ?e n??o wid?e?.“ ( n?msce Ich lasse dich (etwas) sehen. ) ^[35]
  • Ajapo uka ?Dam ?ini?.“ ^[10]
  • Ehecha uka mina cheve ... ?Pro?u pokazaj mi ...“ (po słowje !-wid?e?-da?-tro?ku-! mi , n?msce !-sehen-lass-BISSCHEN-! mir ) ^[36]
• - mbo- , nazalnje mo- ("koaktiv" ^{[10] [37]} , "Intransitiver Kausativ" ^[34] ) Won da so jeno? p?i njetransitiwnych werbach wu?iwa?.:
  • Che o mo memby. ?Ja zl?ham.“
  • Na Marina o mbo pupu la y. ?Knjeni Marina wari wodu.“ ^[6]
  • A mbo jahu la mitame. ?Kupu d???o.“ ^[6]
  • Che a mbo puka Isabelpe. ?Pohnuwam Isabelu k smje?u.“ ^[38] (P?irunuj Isabel opuka. ?Isabela so sm?je.“ ^[38] )
  • Rodolfo che mbo puka. ?Rodolfo pohnuwa mnje k smje?u.“ ^[38]
  • Erika one mbo puka. ?Erika bu k smje?u pohnuwana.“ ^[38]

Po Hammink mbo- funguje te? jako faktitiw. Won pochad?a najskerje z njewotwisneho werba (j)apo ??ini?“ a snad? so te? po?ahuje na substantiw po ?ruka“. ^[6]

Nimo dos? ?asteju wariantow mbo- a mo- te? eksistuja mby- ( my- ) a mbu- ( mu- ). ^[37]

• Ha amba'apo ha a mo ka la ry'ai. ?A sym d??łał a pot su?ił.“ ( n?msce Und ich habe gearbeitet und den Schweiß trocknen lassen. ) ^[37]

Pra?enja [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

Pra?enja daja so z pomocu partikle - pa abo piko wutwori?.

• Ndepa aleman? ?Sy N?mc?“
• Rene'?kuaai piko ava ne'eme? ?Mo?e? guarani??inu r??e??“

Nimo toho eksistuja n?kotre pra?enske słowa, kotre? jednu z partiklow wobsahuja.

• araka'epa ?hdy“: Araka'epa reju? ?Hdy p?i?d?e??“
  • araka'e guive ?wote hdy“: Araka'e guive reiko ape? ?Wote hdy bydli? tu?“
  • araka'e peve ?ha? hdy“: Araka'e peve remba'apo? “Ha? hdy d??ła??“
• maerapa ?k ?emu“: Maerapa reikotev? ko ahoja? ?K ?emu potrjebuje? tuton p?ikryw?“
• mamopa ?hd?e“: Mamopa oiko nde sy? ?Hd?e bydli twoja ma??“
  • mamoguapa , mamoyguapa ?zwotkel“ (pochad): Mamoguapa nde ir?? ?Zwotkel je twoj p?e?el?“
  • mamoguipa ?zwotkel“: Mamoguipa ou nde ir?? ?Zwotkel p?i?d?e twoj p?e?el?“
• mavapa ??to“: Mavapa nde? ??to sy?“
• mba'epa ??to“: Mba'epa peva? ??to to je?“
  • mba'eguipa ??ehodla“: Mba'eguipa nde kyra? ??ehodla sy tołsty?“
  • mba'eichapa ?kak“: Mba'eichapa reiko? ?Kak so wjed?e??“
  • mba'erapa , mba'upepa ?za ?o“: Mba'erapa reju? ?Za ?o ty p?i?d?e?“ ^[39]
• mbovypa , mboypa ?kelko“: Mbovypa ko pira? ?Kelko pła?i tuta ryba?“
• moopa ?hd?e“: Moopa nde mbarakaja? ?Hd?e je twoja ko?ka?“

Tro?ku wo polysyntetiskich kajkos?ach [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

Słowo mo?e relatiwnje wjele informacijow wobsahowa?. ^[10]

• ojetavy'o ?won/wona wuknje“ - po słowach: o- ?won/wona“, je ?so“, tavy ?hłupy, hłupos?“, -o ?bjez“ (Po Lustig to je priwatiw .) ^[10]
• ndahepyme'?sei ?nochcu jeho pła?iznu da?, nochcu to pła?i?“ - po słowach. nda- -i ?nje-“, a ?ja“, hepy (druhej formje stej tepy a repy ) ?pła?izna“, (a)me'? ?da?“, -se ?chcy?“ (wolitiw) ^[10]
• ajepojohei ?Myju sej ruce.“ - po słowach: a- ?ja“, je ?so“, po ?ruka“, johei ?my?“ ^[8]
• nomboguataseveitapahina ?Njebud?e won chcy? jeho wjace hi? da??“ - po morfemach n-o-mbo-guata-se-ve-i-ta-pa-hina; po słowach: n- ?nje-“ (1), o ?won“, mbo ?da? + -?“, guata ?hi?“, se ?chcy?“, ve ?wjace“, i ?nje-“ (2), ta ?bud?e“, pa ??“, hina ?“ ^{[10] [40]}

Syntaksa [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

Guarani??ina ma jeno? dw? woprawd?itej konjunkciji:

• ha ?a“: Aguapy ha ha'u yva. ?Sed?u a j?m sad.“
• tera ?abo“: Nde vare'a piko tera nde y'uhei? ?Ma? hłod abo la?notu?“

Nadawk konjunkcijow a relatiwnych pronomenow maja sufiksy.

• rire ?po tym zo“: A?uah? rire akaruta. ?Po tym zo sym p?i?oł, budu j?s?.“ ^[10]
• -ramo ?jeli“: Okyramo apytata ogape. ?Jeli de??uje, potom wostanu doma.“ ^[10]
• ha?ua ?zo by“: ^[10]
  • Aguapymi apytu'u ha?ua. ?Sydnu so tro?ku, zo by wotpo?ował.“ ^[10]
  • Aju Paraguaipe amba'apo ha?ua. ?P?i?du k Paraguayej zo by d??łał.“ ^[6]
• -va ^[41] : Peva piko mikro ohova Paraguaype? ?Je to ton bus, kotry? do Asunciona j?d?e?“
• -ha ^{[41] [42]} ?zo“: Cherayhuha aikuaama. ?Zo lubuje? mnje, hi?o w?m.“
• - gui ?dokel?“
  • Ndokyi ojere gui yvytu. ?Njede??owa?e, dokel? je so w?tr zm?nił.“ ^[6]
• - hague ?takrjec, mohłrjec“
  • Ambyasy chenupahague che sy. ?Sym zrudny takrjec je moja ma? mnje biła.“ ^{[6] [43]}
• - haguere ?tohodla, zo“:
  • Avy'a omendahatahaguere Jose rehe. ?Sym rady tohodla zo wona so bud?e Joze wuda?.“ ^{[6] [44]}

Li?bniki [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

Guarani??ina m?je?e pr?njotnje jeno? li?bniki 1 ha? 4, a to pete? ?1“, mokoi ?2“, mbohapy ?3“ a irundy ?4“.

Za druhe li?bniki buchu d??łane słowa p?ed krotkim ?asu wutworjene, kotre? so l?dma wu?iwaja. P?i ?im li?bnik za 5 je po , kotreho? poprawny wuznam je ?ruka“. Li?bniki za 6 ha? 9 su z toho a kon?neho d??ła bazowych li?bnikow wotwod?ene, a to pote? ?6“, pokoi ?7“, poapy ?8“ a porundy ?9“.

Za wutworjenje rjadowych li?bnikow so sufiks -ha ^[45] wu?iwa, na p?. irundyha ??tworty“. ^[41]

Morfologija [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

W guarani??inje nowe słowne woznamy so p?ez zestajenje słowow abo słownych d??low wutworja: na p?. słowo " alfabet " w guarani??inje je achegety - z toho a , che a ge su pr?nje t?i pismiki alfabeta guarani??iny , a ty woznamjenja skupinu abo zestajenku. Dal?e p?ikłady ze sufiksom - ty (nazalnje - ndy ) su s??howace słowa ^[10] :

• avatity ?majsni??o“ (z avati ?majs“ a - ty )
• petyndy ?tobakowe plahowani??o“ (z pet? ?tobak“ a - ndy )
• ne'endy ?słownik“ (z ne'? ?słowo; r??“ a - ndy )

Polysemny morfem -ha da so za wutworjenje tak mjenowanych nomen agentis abo nomen loci wu?iwa?. ^[41]

• Ha'e jerokyha. ?Won je rejowar.“ ^[41]

Ale za nomen agentis da so te? sufiks -hara wu?iwa?. ^[41]

• pohanohara ?l?kar“ (z pohano ?hoji?, l?kowa?“)

Tak so te? wutworja zestajenki z dweju słowow, na p?. mba'e guasu woznamjenja "wulkotny" (po słowje: "n??to wulke"), abo tava guasu woznamjenja "hłowne m?sto" abo "stolica" (po słowje "m?sto wulke"). Słowo za guarani??inu, avane'? , woznamjenja "?łowje?a r??" a słowo za ?pani??inu, karaine'? , ma woznam "knjezowa r??". Jeno? dlija?e n?tko pon??im so zapo?inaja ekwiwalentaj guarani ne'? a epana ne'? wu?iwa?. Guarani??ina pr?njotnej jeno? m?je?e li?bniki za li?by jedyn ha? ?tyri ^[10] , tohodla wostatne li?by so morfologisce zestajeja, p?ez p?edstajenje afiksow , p?i ?im? na p?. po (pje?, woprawd?e ruka) jako baza funguje, ka? po (pje?) + mboh apy (t?i) = po apy (wosom). Mjena m?sacow so po samsnym principje wutworja: jasy (m?sac) + pe te? (jedyn) = jasy te? (januar). Ale te? mjena w??dnych dnow so po tutym principje wutworja: ara (d?e?, ?as, wjedro) + pe te? (jedyn) = ara te? (njed?ela).

Toponymy a druhe mjena [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

W Argentinskej , Uruguayju , Paraguayju a Brazilskej eksistuja wjele toponymow a n?kotre mjena, kotre? z guarani??iny pochad?a. Tute buchu hdy po kraju po ?paniskim abo portugalskim prawopisu pisane a su so ?asto zwukowje hi??e dal?o p?em?njowałe, w n?kotrych padach samo tak jara, zo wone buchu wot r??nikow guarani??iny wjace njerozumjene.

N?kotre słowa zakładneho słowoskłada [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

Serbsce	N?msce [46] [47]	Guaranisce [46] [47]	Serbsce	N?msce [46] [47]	Guaranisce [46] [47]
ja	ich	che	wulki	groß	guasu
ty	du	nde	mały, małki	klein	mich?, mir?
won/wona/wono	er/sie/es	ha’e	j?s?	essen	u, karu
my	wir	nande, ore	pi?	trinken	u
wy	ihr	pe?	spa?	schlafen	ke
wone, woni	sie ( Plural )	ha’e(kuera)	mr??, wumr??	sterben	mano, sapymi
?to?	wer?	mavapa	hi?	gehen	ha
?to?	was?	mba’epa	p?i??	kommen	ju
?łowjek	Mensch	ava, yvypora	da?	geben	me’?
mu?	Mann	kuimba’e	wza?, bra?	nehmen	pyhy
?ona	Frau	na, kuna	r??e?	sprechen	ne’?
hłowa	Kopf	aka	lubowa?	lieben	hayhu
woko, wo?ko	Auge	tesa	jedyn	eins	pete?
wucho	Ohr	nambi	dwaj, dw?	zwei	mokoi
nos	Nase	t?	t?i	drei	mbohapy
huba	Mund	juru	?tyri	vier	irundy
zub	Zahn	tai	pje?	funf	po
jazyk	Zunge	k?	??s?	sechs	pote?
wutroba	Herz	ne’a, py’a	sydom	sieben	pokoi
ruka	Hand	po	wosom	acht	poapy
noha, stopa	Fuß	py	d?ewje?	neun	porundy
woda	Wasser	y	d?esa?	zehn	pa
wohe?	Feuer	tata	dwace?i	zwanzig	mokoipa
słonco	Sonne	kuarahy	sto	hundert	sa/sa
m?sa?k	Mond	jasy	tysac	tausend	su

Samo ?paniske słowa buchu k guarani??inje adaptowane ^[10] :

• kavaju (caballo) ?ko?“
• kavara (cabra) ?koza“
• ovecha (oveja) ?wowca“
• guei (buey) ?kruwa“
• Hua (Juan) ?Jan“
• aramiro (almidon) ??krob“
• kesu (queso) ?twaro?k“
• sevoi (cebolla) ?cybla“

P?ikładowy tekst [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

Nastawk 1 z Pow?itkowne deklaracija ?łowje?ich prawow w Guarani??inje:

Mayma yvypora ou ko yvy ari inapyty'yre ha ete?cha tekoruvicharenda ha akatuape jeguerekope; ha ikatu rupi oikuaa aneteva ha anete'yva, iporava ha ivaiva, tekotev? pehengueicha oiko onondivekuera. ^[48]

(W?itcy lud?o su wot naroda swobodni a su jenacy po dostojnos?i a prawach. Woni su z rozumom a sw?domjom wobdarjeni a maja mjez sobu w duchu bratrowstwa wobchad?e?. ^[49] )

No?ki [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

?orła [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

Wo guarani??inje

• Sebastian Nordhoff: Nomen/Verb-Distinktion im Guarani, ISSN 1615-1496 , wersija w interne?e (wotwołany 17. oktobra 2012; zaso namakana 28. m?rca 2016) (n?msce)
• Wolf Lustig: Guarani fur Paraguay Wort fur Wort, Kauderwelsch Band 34, 2. Auflage 2005, ISBN 3-89416-299-6 (n?msce)
• Silvio Liuzzi, Pablo Kirtchuk: Tiempo y aspecto en Guarani, wersija w interne?e (wotwołany 23. septembra 2012; zaso namakana 14. februara 2015) (?pan.)
• Sebastian Drude: Die Personenprafixe des Guarani und ihre lexikographische Behandlung, wersija w interne?e (wotwołany 25. oktobra 2012) (n?msce)
• A. Scott Britton: Hippocrene Concise Dictionary Guarani-English, English-Guarani , Hippocrene Books Inc., 2005, ISBN 0-7818-1066-3

Wo Jopara

• Guido Kallfell: Grammatik des Jopara, Gesprochenes Guarani und Spanisch in Paraguay, Peter Lang GmbH, 2011, ISBN 978-3-631-61923-0

Wotkazy [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

Wikipedija w Guarani??inje

• Guarani Nanduti Rogue ? Guaranir??na kultura Paraguayja (n?msce) ,  (jend?.) ,  (?pan.) ,  (port.)
• www.guaranirenda.com Informaciska zb?rka wo guarani??inje (?pan.)
• Diskurs guarani??iny ? Komentowana bibliografija (PDF-dataja) (Wersija 12. junija 2009 w internetowym archiwje)
• Interaktiwny słownik n?m?ina-guarani??ina (n?msce)
• Stative Verbs and Possessions in Guarani : ? Uniwersita Koln (jend?.)
• Ayvu Marane’y ? Telewiza w guarani??inje - klipy a linki (guaranisce a ?panisce)

Hlej te? [ wobd??ła? | ?orłowy tekst wobd??ła? ]

• Jopara
• Tupi??ina