Poroka gospodi?ne Mal?i
Josip Premk
Nebo je bilo kakor ena sama mogo?na pesem, polna nerazumljive lepote in mehke melanholije, rose?e iz me?ikajo?ih srebrnih cvetov, potresenih po zamolklih vi?avah ... Neme so stale ciprese, njih vrhovi so strmeli v nebo obliti od mese?ine kakor bru?eni iz jekla in med vsem tem se je zgubljala tja nekam dale? vro?a, silna melodija ...
V poletnem ve?eru je bilo; v hladnem vrtu elegantne restavracije in ljudstva je bilo natla?eno polno.
Popolnoma tam na koncu vrta je sedela obitelj Svet?eva: gospa Marija, h?ere Anka, Mal?i in Minica, brat Tone in ?e dva druga gospoda ? eden takole srednje starosti, drugi o?ividno njegov o?e ?e popolnoma na zadnjem krajcu: v njegovi ple?i so se odvijali elektri?ni ?arki kakor v svetlem porcelanu. In kakor je bilo videti je imel ta gospod glavno besedo: venomer je dvigal kazalec in odpiral usta tako ?iroko, da sta se razlo?no videla tista dva zoba, dolga in rumena, kakor ovita v oran?no lupino.
≫Jaz pravim≪ ? je besedi?il ? ≫da ste lahko ponosna na svoje h?ere. Glejte kakor lilije v vrtu ali breze ob potoku!≪
≫Oh, be?ite no,≪ ga je zavrnila gospa Svet?eva, dasi ji je ta hvala zelo dobro dela ? ≫vi se vedno samo ?alite! Ampak rada jih imam, dasi vem, da niso najlep?e≪.
≫O milostljiva,≪ je vzkipel takrat gospod, ki je sedel poleg najmlaj?e ? Mal?i in napravil skoro u?aljen obraz ? ≫samo tega ne! Povem vam in odkritosr?no govorim, da so va?e gospodi?ne h?ere res kakor tri zarje. Res, prav ?al mi je, da nisem pesnik ? ovekove?il bi jih ? oh, pa kako bi jih ovekove?il!≪
Preberi ve?...
Zamenjaj izbrano besedilo
·
Kandidati za izbrana besedila