Creative Commons ( kratica CC , slov. ustvarjalna gmajna ) je neprofitna organizacija , ki si prizadeva za pove?anje ?tevila avtorskih del , ki bi bila na voljo drugim, za legalno raz?irjanje in uporabo. Projekt ponuja licence , ki natan?no opredeljujejo pogoje uporabe del. V Sloveniji za to skrbi projekt Creative Commons Slovenija , ki je bil ustanovljen 29. oktobra 2005.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Organizacijo so v Ameriki leta 2001 ustanovili Lawrence Lessig , Hal Abelson in Eric Eldred s podporo Centra za javno domeno . Prvi ?lanek o CC je napisal Hal Plotkin februarja 2002. Prvi komplet licenc je bil izdan decembra 2002. CC vodi odbor direktorjev. Januarja 2016 je obstajalo po oceni 1,1 milijarde del, licenciranih z razli?nimi CC licencami. Marca 2015 je bilo na Flickrju ve? kot 306 milijonov CC licenciranih fotografij.

Namen in vpliv [ uredi | uredi kodo ]

Licence so del gibanja copyleft , ki si prizadeva podpreti izgradnjo javne domene z zagotavljanjem alternative privzetemu ≫vse pravice pridr?ane≪ in so imenovane ≫nekatere pridr?ane pravice≪. CC je zagotovil institucionalno, prakti?no in legalno podporo za posameznike in skupine, z ?eljo eksperimentirati in komunicirati s kulturo bolj svobodno. ^[1]

Vrste licenc ^[2] [ uredi | uredi kodo ]

Creative Commons ponuja 6 vnaprej pripravljenih licenc, ki se med seboj razlikujejo po pogojih uporabe del. Pogoji:

• Priznanje avtorstva (Attribution)

• Nekomercialno (Noncommercial)

• Brez predelav (No Derivative Works)

• Deljenje pod istimi pogoji (Share Alike)

Ko avtor izbere na?tete pogoje, se zgenerira ena izmed naslednjih 6 licenc :

1. licenca : "priznanje avtorstva" + "nekomercialno" + "brez predelav" Uporabnikom se dovoli brez predelave avtorskega dela reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem in priob?itev javnosti samega izvirnega avtorskega dela, pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo.
2. licenca : "priznanje avtorstva" + "nekomercialno" + "deljenje pod istimi pogoji" Ta licenca dovoli uporabnikom avtorsko delo in njegove predelave reproducirati, distribuirati, dajati v najem, priob?iti javnosti in predelovati samo pod pogojem, da navedejo avtorja, da ne gre za komercialno uporabo in da tudi oni naprej ?irijo izvirna dela/ predelave pod istimi pogoji. Razlika med 1. in 2. licenco je v tem, da lahko pri 2. licenci uporabniki avtorsko delo predelujejo in spreminjajo, vendar ga morajo ?iriti naprej pod istimi pogoji.
3. licenca : "priznanje avtorstva" + "nekomercialno" Uporabnikom se s to licenco dovoli nekomercialno reproducirati, distribuirati, dajati v najem, priob?iti javnosti in predelovati avtorsko delo in njegove predelave, morajo pa navesti avtorja. Od 1. licence se 3. razlikuje v tem, da se pri slednji delo lahko predeluje in spreminja. Od 2. licence pa se razlikuje v tem, da tu ni treba licencirati avtorskega dela/ predelave dela pod istimi pogoji.
4. licenca : "priznanje avtorstva" + "brez predelav" Sama izvirna avtorska dela, brez predelav, pod to licenco lahko uporabniki reproducirajo, distribuirajo, dajejo v najem in priob?ijo javnosti pod pogojem, da navedejo avtorja in dela ne spreminjajo. Od 1. licence se 4. razlikuje v tem, da je pri uporabi slednje licence dovoljena komercialna uporaba avtorskega dela.
5. licenca : "priznanje avtorstva" + "deljenje pod istimi pogoji" Licenca dovoli uporabnikom reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javno priob?itev in predelavo avtorskega dela, ?e navedejo avtorja in ?irijo avtorsko delo/ predelavo naprej pod istimi pogoji. Za nova dela, ki bodo nastala s predelavo, bo tako tudi dovoljena komercialna uporaba. Od 2. licence se ta razlikuje samo v tem, da je tu dovoljena tudi komercialna uporaba dela/ predelave.
6. licenca : "priznanje avtorstva" Uporabnikom je dovoljeno, da nekomercialno reproducirajo, distribuirajo, dajejo v najem, javna priob?itev in predelava avtorskega dela, pod pogojem, da navedejo avtorja izvirnega dela.

Podru?nice [ uredi | uredi kodo ]

Leta 2015 je bilo ve? kot 100 podru?nic, ki delujejo v ve? kot 70 dr?avnih zakonodajah za podporo in promocijo CC aktivnosti v svetu.

Creative Commons Slovenija [ uredi | uredi kodo ]

V Sloveniji je v letu 2005 za adaptacijo licenc slovenskemu pravnemu redu in jeziku poskrbel In?titut za intelektualno lastnino.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

1. ↑ David Berry (2005). ≫On the "Creative Commons": a critique of the commons without commonalty≪ . Free Software Magazine. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 14. novembra 2011 . Pridobljeno 27. marca 2017 .
2. ↑ ≫Licence≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 28. marca 2017 . Pridobljeno 27. marca 2017 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Uradna spletna stran Creative Commons
• Uradna spletna stran Creative Commons Slovenija - Ustvarjalna Gmajna
• spletna stran In?tituta za javno lastnino Arhivirano 2019-02-09 na Wayback Machine .